EN SL

AVTENTIČNOST PRIREDITEV LOKALNEGA ZNAČAJA IN UTEMELJENA AMBICIJA PO RASTI NJIHOVE POMEMBNOSTI ZA LJUBLJANSKI TURIZEM

ČS Dravlje v času zelenega ambasadorstva.

AVTENTIČNOST PRIREDITEV LOKALNEGA ZNAČAJA IN UTEMELJENA AMBICIJA PO RASTI NJIHOVE POMEMBNOSTI ZA LJUBLJANSKI TURIZEM

ČS Dravlje v času zelenega ambasadorstva.

Tokratni blog v seriji Meščanka je zapisala Mina Lunder, svetnica ČS Dravlje.

Naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 je Ljubljani na zemljevidu atraktivnih zelenih destinacij dodalo želeno vrednost. Zavedamo se, da turisti radi raziskujejo Ljubljano kot zanimivo turistično destinacijo, ki zmore konkurirati večjim prestolnicam v evropskem in svetovnem merilu. Temu dejstvu ob bok postavimo tudi potrebo človeka po obeleženju pomembnih mejnikov v njegovem oziroma njenem življenju, ki ima korenine že v prazgodovini. V okviru projekta zelenega ambasadorstva smo v ljubljanskih četrtnih skupnostih izvajali prireditve, ki so bile sicer predvsem lokalnega značaja. O ambiciji po večji pomembnosti prireditev ter temu primernem večjemu prispevku turizmu bomo v nadaljevanju nanizali nekaj dejstev, ki nam jih ponuja tudi znanstveno- raziskovalna literatura.

Razcvet prireditvene dejavnosti je vezan na medsebojno povezovanje različnih področij, tako kulturnega in športnega kot tudi gospodarskega in političnega področja. Resursi notranjega okolja, ki spodbujajo vsebinsko pestrost prireditvenega turizma na področju organiziranja religioznih, kulturnih, kulinaričnih prireditev, glasbenih festivalov ter prireditev, ki udeležencem ponujajo in omogočajo stik z naravo, po mnenju mnogih akademskih avtorjev kvalitativno odločilno vplivajo na atraktivnost turistične destinacije (Hernandez-Mogollon et al., 2014).

Roche (v Getz, 2007) vidi prireditve kot globalna praznovanja tisočletja, ki delujejo kot pomembni elementi v orientaciji nacionalnih skupnosti v smeri odpiranja mednarodni oziroma globalni skupnosti. Pravzaprav se veliko držav poslužuje »organizacije velikih prireditev, da bi pridobile legitimnost in prestiž, predstavile pomembnost državnih dosežkov, pospešile prodajo in turizem, ali pomagale odpreti njihove države globalnim vplivom. To je veliko več, kot marketing prostora ‒ to je pravzaprav utrjevanje nacionalne identitete« (Getz, 2007, str. 414). Če pozorno sledimo tendenci avtorja, kot je Getz, lahko ugotovimo, da je razvoj turizma, in s tem prepoznavnosti Slovenije, možen tudi skozi prireditveno dejavnost. Vse bolj je v ospredju prizadevanje po produktivnejšem pristopu k doseganju odličnih poslovnih rezultatov z naslova slovenskega turizma in dejstvo, da obstajajo mnogi kreativni načini ter strateško trženjska orodja, ki lahko intenzivirajo rast turističnega povpraševanje. Slovenska turistična organizacija je z namenom implementacije turističnega proizvoda na lokalni ter regionalni ravni turističnih destinacij Republike Slovenije pristopila k projektu Zgodbe v slovenskem turizmu (»Zgodbe v slovenskem turizmu«, 2016) in tako utrla pot k inovativnemu trženju slovenskega turizma na turističnem trgu, kjer se srečujeta zahtevno povpraševanje ter prilagodljiva ponudba. 

 

 

Projekt Ljubljana - Zelena prestolnica Evrope 2016 je izrazito naravnan k izpolnjevanju želja in pričakovanj lokalne skupnosti. Glede na dejstvo, da smo pobližje seznanjeni z vključevanjem četrtnih skupnosti v projekt Zelene prestolnice Evrope 2016, lahko potrdimo korektnosti prizadevanj Mestne občine Ljubljana do lokalne skupnosti."

»Dediščina je pomembna sooblikovalka turistične ponudbe. Z njo je moč oblikovati posebnosti ali identiteto ponudbe, gostoljubnost kot posebno kategorijo, izvirajočo iz dediščine, pravilno razumevati koncepte turističnih prireditev, skrbeti za primerno spominkarsko ponudbo, sooblikovati turizem na vasi in ponudbo turističnih kmetij, skrbeti za primerno strokovno raven turističnega vodenja. Dosedanja turistična tehnologija in industrija sta si seveda ustrezno prilagajali in podrejali to področje, s tem se je zniževala tudi estetska raven« (Bogataj, 1992, str. 32). Stara srednjeveška jedra mest so izrednega pomena za kulturno identiteto in prepoznavnost mesta. Sredi hitro rastočih mestnih organizmov s privlačnostjo tradicije, starodavnih izročil v duhu pripovedništva dajejo turistični ponudbi posebno noto srca mesta in tako privabljajo domače in tuje obiskovalce, turiste, izletnike. Celovit pristop k prenovi mestnih jeder zagotovo prispeva k funkcionalni urejenosti in novi, privlačni in sveži podobi. S prenovo in ohranjanjem dajemo svetovnemu turističnemu trgu znak, da nam je mar za primerno plasiranje naravne in kulturne dediščine v integralnem turističnem proizvodu turistične destinacije Ljubljana. 

Slovenska turistična organizacija in javni zavod Turizem Ljubljana sta partnerja v projektu Storyfying (angl.). Plečnikova Ljubljana, festivalska Ljubljana, mitološka Ljubljana, pesniška Ljubljana in vinska Ljubljana sooblikujejo zgodbo o Ljubljani in odsevajo kreativno ustvarjanje turistične ponudbe v želji po priznanju legitimnosti atraktivnim, avtentičnim elementom, ki jih izbirajo snovalci slovenske in ljubljanske strategije o uspehu na turističnem trgu. »Trajnostni turizem ni več vprašanje, ki dovoljuje izbiro, ampak zahteva, ki jo narekujejo tako povpraševanje kot vse bolj omejeni viri v okolju z naraščajočo konkurenco« (»Strategija razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2014–2020«, 2014, str. 69). Z vsemi zastavljenimi strateško-operativnimi cilji se javni zavod Turizem Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, javno-zasebni sektor, izobraževalne institucije, lokalna skupnost in ostale interesne skupine zavezujejo k spoštovanju dogovora in realizaciji za kakovostno sobivanje in uspešen razvoj turistične destinacije Ljubljana, potrebnega napredovanja v močno kredibilno turistično znamko Ljubljana.

Naj kot primer uspešnosti ljubljanske turistične znamke navedemo, da je Ljubljana v letu 2014 osvojila drugo mesto Best in Europe (angl.) tako imenovanih najbolj zaželenih evropskih destinacij po izboru urednikov priznanega popotniškega priročnika Lonely planet (angl.). Urednike je prepričala tudi z obsegom zelenih površin mesta in prijetno sproščenim kavarniškim slogom ob nabrežju Ljubljanice. Mesto Ljubljana je bila tudi v letu 2012 rangirana med deset turističnih destinacij oziroma destinacij »Best value for money« (angl.), motiv za obisk tistih turistov, ki želijo za svoj denar dobiti kar največ. Po objavi te informacije je število ameriških gostov v Ljubljani naraslo; v mesecu decembru 2012 so bili Američani deseti na lestvici po obiskanosti Ljubljane, v šestih mesecih, torej meseca junija 2013, pa so bili ameriški gostje na drugem mestu po deležu obiskanosti mesta Ljubljane (»Lonely Planet: Ljubljana druga na lestvici najbolj zanimivih evropskih destinacij v letu 2014«, 2014). 

Okolje, ki sprejme idejni načrt o upravljanju turistične destinacije, se mora z njo tudi identificirati. Turistično gospodarstvo brez interesne skupine, kot je lokalno prebivalstvo, praktično ne obstaja. Prepoznavna gostiteljska kultura lokalnega prebivalstva, njegova razgledanost in kulturna pismenost so kot garancija za turista oziroma gosta, ki se želi v novem okolju, naj si bo v turistični destinaciji zaradi poslovnih ali prostočasnih namenov, počutiti varno in udobno. Čedalje bolj ozaveščeni in uki turisti ter stroga strokovna javnost zagotavljajo podporo trajnostnemu razvoju turizma. V strateških dokumentih na ravni slovenske lokalne, regionalne in državne politike ter v evropskem prostoru je pojem trajnostnega turizma obravnavan kot pomemben element kakovostnega, sonaravno usmerjenega razvoja turizma. Getz in Page (2015) predlagata, da bi bilo v smeri razvoja sonaravnega, torej okolju prijaznega trajnostnega turizma, najbolj smotrno razvijati turistični proizvod v okvirih ekoturizma, saj so turisti kot spodbujevalci razvoja ekoturizma motivirani, da kot posamezniki z njihovimi aktivnostmi dosežejo pozitiven vpliv na okolje izbrane turistične destinacije (Getz in Page, 2015). 

Zelena politika slovenskega turizma je kot strateška usmeritev močno vplivala na trend kakovosti primarne turistične ponudbe. Deset trajnostnih načel, ki zavezujejo ključne akterje v procesu razvoja turistične ponudbe, smo dolžni odgovorno spoštovati. V nadaljevanju navajamo nekaj trajnostnih načel (»Oblikovanje zelene sheme slovenskega turizma«, 2014):  »slovenska zelena temelji na neokrnjeni naravi in na odločenosti, da takšna tudi ostane. Tesno je vpeta v identiteto znamke I feel Slovenia kot izkustvena obljuba, ki izraža poslanstvo slovenskega turizma naprej z naravo in podpira vizijo zelene butičnosti; »zagotavljamo, da v celoti izpolnjujemo pogoje, ki jih opredeljuje okoljska zakonodaja v Sloveniji, temelječa na zakonodaji Evropske unije, ob tem pa tudi globalne oziroma evropske kazalnike za destinacije in ponudnike; »znamka SLOVENIA GREEN obiskovalcem Slovenije podaja obljubo, da destinacije, turistični ponudniki in partnerji, nosilci tega znaka delujemo po trajnostnih načelih in da smo predani nenehnemu izboljševanju trajnosti našega poslovanja; »zavedamo se, da ima turizem velik vpliv na družbeno in ekonomsko podobo destinacije, zato aktivno vključujemo lokalno skupnost in razvijamo turizem, ki prinaša pozitivne rezultate za vse; »želimo, da obiskovalci občutijo pokrajinsko in biotsko raznolikost Slovenije, zato si prizadevamo, da pri našem poslovanju, razvoju ponudbe in komuniciranju izpostavimo tisto, kar je v našem okolju najbolj posebno, avtentično, z lokalnim značajem.«

Mestna občina Ljubljana je mednarodno komisijo prepričala z učinkovitim in kvalitetnim delovanjem ter rezultati v najkrajšem časovnem obdobju v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, kandidatkami v nominaciji za naslov Zelene prestolnice 2016. Projekti, ki sledijo trajnostni strategiji tako ljubljanskega kot evropskega turizma, se nizajo od leta 2007, ko je vodstvo Mestne občine Ljubljana oblikovalo vizijo trajnostnega razvoja Mestne občine Ljubljana. Ljubljana, ki se kot Evropska Zelena prestolnica in kongresna destinacija tako tudi učinkovito promovira ter pozicionira na Evropski zemljevid zelenih držav s ciljem postati vodilna kongresna destinacija s trajnostno naravnanim turizmom, se na mednarodni ravni uspešno povezuje na svetovnem turističnem trgu; od Helsinkov do Istanbula, Sao Paola in Bakuja, Tel Aviva in Tajpeja, Madrida in Moskve, Bruslja, Tokia, Dunaja in Milana. Ljubljana se je tako uvrstila na zemljevid trajnostnih turističnih destinacij ter pridobila predstavnico, imenovano v najvišji organ organizacije Green destination. Na svetovni dan turizma, 27.09.2016, je Sloveniji dodeljen naziv prve zelene destinacije na svetu, Ljubljana pa je ponovno slavila, kot ena izmed izbranih trajnostnih destinacij s poudarkom na trajnostni mobilnosti; Slovenska cesta v Ljubljani je sedaj atraktivno shajališče in predvsem sprehajališče. Zelena, aktivna in zdrava Prestolnica Evrope 2016, Ljubljana, tako precej lažje komunicira o turističnem proizvodu, saj s smelimi potezami, kot je zaprtje Slovenske ceste za avtomobilski in tovorni promet, promovira lastno identiteto, pravzaprav turistično znamko Ljubljane. 

Projekt Ljubljana - Zelena prestolnica Evrope 2016 je izrazito naravnan k izpolnjevanju želja in pričakovanj lokalne skupnosti. Glede na dejstvo, da smo pobližje seznanjeni z vključevanjem četrtnih skupnosti v projekt Zelene prestolnice Evrope 2016, lahko potrdimo korektnosti prizadevanj Mestne občine Ljubljana do lokalne skupnosti. ČS Dravlje je v obdobju zelenega ambasadorstva izvedla prireditve lokalnega značaja, ki so namenjene predvsem domači, lokalni javnosti, so majhne po številčnosti obiskovalcev, pogosto tudi vsebinsko tradicionalnega značaja nekega mesta ali kraja. V turizmu imajo majhen odziv oziroma dajejo turizmu nizko dodano vrednost. Sodelovali so prostovoljci lokalne skupnosti oziroma člani društev ČS Dravlje. Izpostaviti gre prireditev na temo lokalne samooskrbe, ki jo nameravamo ponoviti v naslednjem letu oziroma konstruirati mesečno organizacijo lokalne tržnice. Omeniti gre predavanje meteorologinje, dr. Lučke Kajfež Bogataj na temo podnebja in podnebnih sprememb. Na predavanju je bila izražena želja, da naj se za lokalno skupnost oziroma tudi strokovno javnost, ki bi pri odločitvah nujno potrebovala znanje o metodah, ki omogočajo natančnejše ovrednotenje okoljskih vplivov ter ekološke vzdržnosti, organizirajo izobraževanja, ki bodo pripomogla k bolj kakovostnem upravljanju z okoljem. Pred ljubljansko Mestno hišo pa smo izvedli prireditev, na kateri so nastopili vrtčevski otroci petih enot Vrtca Mojca ter članice PD Rožmarin. Plesno in pevsko obarvan program je bil v znamenju medgeneracijskega sodelovanja in kvalitetnega sobivanja v Ljubljani- Zeleni prestolnici Evrope 2016.

V projektu Ljubljana- Zelena prestolnica Evrope 2016 in zelenega ambasadorstva ČS Dravlje lahko ugotovimo, da so zadovoljeni interesi lokalne skupnosti. Tako lahko tudi sklenemo, da menedžment ljubljanske turistične destinacije povezuje prisotne in delujoče udeležence v okolju, kar nam zagotavlja kvalitetno sobivanje. Razviti destinacijski menedžment Ljubljane temelji na konceptu trajnostnega razvoja in v tem smislu si, kot družba želimo delovati tako, da postane Ljubljana, kot turistična destinacija prepoznavna in konkurenčna. Avtentičnost prireditev lokalnega značaja je v svojem bistvu prav zaradi pristnosti in soudeležbe lokalnega prebivalstva toliko bolj zanimiva za turista, ki se v želji po odmiku iz vsakodnevne rutine odloči za odhod v novo, drugačno okolje, v želji, da bi se čim bolj sprostil. Zato obstaja verjetnost, da s primernim ravnanjem pri organizaciji prireditev lokalnega značaja dosežemo to, kar turizem, kot perspektivna in rastoča gospodarska panoga "zna" in sicer ustvarja nova delovna mesta in nove priložnosti.

Viri:
Bogataj, J. (1992). Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba.
Getz, D. (2007). Event tourism: Definition, evolution, and research. Tourism management, 29(3), 403–428.
Getz, D., in Page, S. J. (2015). Progress And Prospects For Event Tourism Research. Tourism Management 52, 1–39.
Hernandez-Mogollon, J. M., Folgado-Fernandez, J. A., in Duarte, P. (2014). Event Tourism Analysis And State Of The Art. European Journal of Tourism, Hospitality and Recreation, 52(2016), 83–102
Oblikovanje zelene sheme slovenskega turizma. (2014). Pridobljeno 03.03.2016 iz http://www.slovenia.info/pictures%5Ccategory%5Catachments_1%5C2014%5CZelena _shema_SLOVENIA_GREEN_-_22-10-2014_18913.pdf
Strategija razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2014–2020. (2014). Pridobljeno 15.03.2016 iz https://www.visitljubljana.com/assets/DokumentiPDF/strategija-2014-2020.pdf
Zgodbe v slovenskem turizmu. (2016). Pridobljeno 5.4.2016 iz http://www.slovenia. info/si/Zgodbe-v-slovenskem%20turizmu.htm?ps_projekt_zgodbarjenje=0&lng=1-

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.