EN SL

Drevesni mikrohabitati saproksilnih organizmov

Drevesni mikrohabitati saproksilnih organizmov

Ni naključje, da je popotnik iz Francije na vprašanje, kaj meni o naši prestolnici, odgovoril: “Ljubljana je mesto pod krošnjami dreves oziroma mesto v gozdu!”. Gozdovi pokrivajo 41,9% ali 11.534 ha od 24.799 ha površine Mestne občine Ljubljana. Rožnik, Šišenski hrib, Grad in Golovec segajo kot zeleni klini do središča mesta in se navezujejo na mestne parkovne ureditve. Evropsko komisijo je pri izboru Ljubljane za Zeleno prestolnico Evrope 2016 ter podelitvi naziva Ljubljana - Slovenia Green Destination leta 2015 v okviru Zelene sheme slovenskega turizma, prepričala med drugim tudi zelena podoba mesta in zelena vizija razvoja naše prestolnice.

Drevesni mikrohabitati saproksilnih organizmov
Prikazali bomo saproksilne organizme (gr. sapros trohneč, xylon les), torej vrste, ki so v določenih fazah svojega razvojnega cikla vezane na mrtev ali odmirajoč les, odmirajoče ali odmrlo drevje (stoječe ali ležeče), na lesne glive ali na prisotnost drugih saproksilov, ki sodelujejo pri razgradnji lesa. Saproksili so pomemebni pri krogotoku hranil in energije v gozdnih in urbanih ekosistemih. Podrobneje bodo predstavljene glive, žuželke in ptice, ki jih najdemo v mestnem okolju Ljubljane na razkrajajočem se drevju. 

Vabljeni v Točko. Zate. v sredo, 19. oktobra, ob 15.00 uri , ko bo z vami Tine Hauptman iz Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Ljubljana.

Fotografija: saproksilni habitat - vrba (Maja Jurc)

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.