EN SL

FOTOGRAFIJA: PISMO PLANETU IN SVETU #4

Razstava Sebastiãa Salgada

FOTOGRAFIJA: PISMO PLANETU IN SVETU #4

Razstava Sebastiãa Salgada

Tokratni blog Meščanka so ponovno zapisali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Ali se lahko v današnjem času izognemo določenim problematičnim temam? Si lahko predstavljamo zgodovino brez podob preteklih dogodkov? Nekatere teme so večne, nikoli ne prenehajo biti aktualne, navkljub fotografijam podob iz preteklosti. Še več, dogajajo se neposredno pred našimi očmi. Zadnje dni smo obdani z novicami o nagradah na področju fotografije, ki so jih prejeli slovenski avtorji - fotografi.

Dejansko doživljamo stik lokalnega z globalnim, ki se dogaja na več ravneh. World Press Photo Award, Lens Culture Award, Pulitzerjeva nagrada, nagrade, dodeljene fotografom, ki sem jih nič kolikorat srečal v svojem vsakdanu. Matic, Matej in Srdjan, vsak od njih s svojim pogledom, skozi svojo zgodbo. Z enim skupnim imenovalcem, vsi so bili in so še priča dogodkom v neposredni bližini, za katere se je v hipu vedelo, da postajajo nov mejnik v zgodovini našega prostora v globalnem merilu.

Tematika je pereča in aktualna – migracije - tema, ki ne pušča ravnodušnega prav nikogar. Zdi se da, so fotografiji določene pereče tematike lastne. Ena od teh je t.i. »eksodos« ali migracije. Podobe, skozi katere govore dogodki, morajo nositi v sebi spomin, opomin, predvsem pa biti verodostojne. Brez njih bi dogodki prehitro prešli v pozabo. Tu se poraja vprašanje skupnega imenovalca, dela Sebastiãa Salgada in preteklih dogodkov v našem prostoru. Povezav je več kot bi si lahko mislili.

FOTO2: Matevž Paternoster

Mislim, da ti ljudje (ki jih vidimo v ciklu Migracije) ne potrebujejo usmiljenja. Če bo nekdo gledal te fotografije samo zato, da bi z ljudmi na njih delil usmiljenje, potem mi je popolnoma spodletelo v načinu prikazovanja. Želim, da bi ljudje razumeli, da je rešitev mogoče najti.«

Sebastião Salgado je na lastni koži izkusil, kaj pomeni iskati nov začetek. V izgnanstvo ga je privedlo udejstvovanje v gibanjih proti diktaturi, prisililo ga je zapustiti rodno Brazilijo in sledil je nov začetek v Franciji. Tam je svoj primarni poklic zamenjal s fotografijo. Po pridružitvi k Agenciji Magnum je serija fotografij iz afriške pokrajine Sahel začrtala fotografovo novo ločnico. V Sahelu so nastale podobe, ki so bile zaradi pretresljive zgodbe, leta 1985 nagrajene na  World Press Photography Award. Podobe so bile za tisti čas tako presunljive, da sta jih v Ameriki sprva objavila le dva medija, založniki pa so se jih branili;  šele skozi čas in zaradi vse večjega ugleda avtorja so bila dela izpostavljena širši ameriški javnosti. Za razliko je Evropa objavila dela kmalu po nastanku in že leto dni kasneje je izšla monografija Sahel: The End of the Road.  Salgado se je k podobno pereči globalni problematiki ponovno vrnil desetletje kasneje v ciklu, ki ga je poimenoval Migracije. V šestih letih je prepotoval 43 držav, kamorkoli je šel, je srečeval ljudi na poti, ljudi v iskanju, iskanju preživetja in novega začetka. Bil je očividec premikov – ki so bili posledice globalizacije, klimatskih sprememb, naravnih nesreč, ekonomskih razlogov in najbolj grozljivih – posledic vojne. Migracije.

In ob pogledu na zmagovalne podobe slovenskih fotografov se mi zazdi, da se ni nič sprmenilo, kot da se nismo v vsem tem času nič naučili. Podobe migracij nas ponovno spremljajo, s to razliko, da smo jih včasih gledali iz naslonjača, danes pa jih lahko vidimo v živo v naši neposredni bližini. Morda je to končno dovolj močan razlog, zakaj je naša dolžnost jih gledati; ne samo to –  ob njih bi morali  razmišljati in razumeti to, kar nam sporočajo – govorijo.

Ali kot pravi Sebastião Salgado za svoj opus: »Mislim, da ti ljudje (ki jih vidimo v ciklu Migracije) ne potrebujejo usmiljenja. Če bo nekdo gledal te fotografije samo zato, da bi z ljudmi na njih delil usmiljenje, potem mi je popolnoma spodletelo v načinu prikazovanja. Želim, da bi ljudje razumeli, da je rešitev mogoče najti.«

---

OPIS AVTORJA

 

Matevž Paternoster je fotograf, samozaposlen v kulturi. Deluje na različnih področjih fotografije. Njegova dela lahko zasledimo predvsem na področju komercialno-naročniške in muzejsko-dokumentarne ter v samostojnih avtorskih projektih. Poleg fotografskega poklica občasno deluje kot predavatelj. Živi in ustvarja v Ljubljani. Foto: Mitja Božič

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.