EN SL

JUICY ReCycle

Kako iz zavrženega kolesa nastane nekaj zelo posebnega.

JUICY ReCycle

Kako iz zavrženega kolesa nastane nekaj zelo posebnega.

Ne samo, ker je naravi prijazno početje. Tudi zato, ker je hvaležen um in telo, če vozimo kolo. Ker se pripelješ točno do lokacije. Veter ti piha čez lasišče, nikoli ni problem parkirišče. 

Že kot otroka so me starši redno gnali na kolo, skupaj smo hodili na tržnico in vikend izlete po okolici Ljubljane. Takrat še ni bilo veliko kolesarskih stez. Danes je Ljubljana izjemno prijazna kolesarjem, hvaležen sem za to. Kot otrok sem si želel pravega BMX-a. Pa ne takega, ki so ga izdelovali v tovarni Rog. Nekje na TV sem gledal dirke s tovrstnimi kolesi. Pa je prišel čas, ko sem bil dovolj velik za “tavelzga” in malo kasneje tudi že dovolj iznajdljiv, da sem si ga vizualno predelal v tekmovalno verzijo BMX-a. Blatnike in luči sem odstranil, montiral sem široke ročke z zaščito ob strani, na balanco obesil kos plastike s štartno številko, zamenjal sedež in dodal nekaj okraskov. Čez čas sem si želel “specijalko” in kaj kmalu na BMX-a montiral krmilo Rogovega Maratona. Tako sem dobil mini dirkalno kolo. Temu je sledila vrsta koles, ki sem jih vizualno predeloval skladno z možnostmi, ki jih nudi različno orodje. Prvi poseben, ki je sestavljen s starega klasičnega in starejšega gorskega kolesa, je nastal kar na dvorisču hiše, ker še nisem imel ateljeja.

Res je, da dandanes novo kolo stane en zelen bankovec ali dva, toda, se res ne da narediti iz dveh starih enega obnovljenega in uporabnega?"

Danes vam predstavim dva iz serije mestnih “cargo cruiser” koles, ki je nastala zaradi želje in potrebe v mesto pripeljati še kaj poleg svojega telesa. Zaradi potrebe po udobni vožnji in seveda potrebe po ustvarjanju, pa da ne omenjam spet moje ideje …. 

Kot vse do sedaj so tudi kolesa v mojem stilu reciklaže zaživela na novo. Ponavadi se začne vse z dvema ali tremi napol podrtimi ostanki koles. Izberem primeren okvir ali dva in jih združim v enega. Osnova je ideja, a pri tovrstnem ustvarjanju ne delaš skic, ker ti sam material narekuje končno podobo izdelka. 


En okvir je sestavljen s starega Seniorja in cevi barskih stolov ter drugi, predelan iz moškega v žensko kolo.

Kmalu sem ugotovil, da ni težava naložiti veliko v košaro in na kolo. Težava je vse skupaj prevažati na krmilu. Težava je tudi kolesu obstati na tački, ko se krmilo nagne v stran in ga povleče na tla. No, vse to je bilo potrebno odpraviti in tako sem začel variti košare na okvir. Sedaj vso težo tovora voziš na okvirju in ne na krmilu. Tudi kolo stoji lažje na stranski tački, če pač ne zvarim centralnega stojala, ki vedno vzame veliko časa in povzroči kar nekaj zapletov.

Zavore. Zavore so res kul. Razen tega, da uničijo energijo, ki si jo vložil v pospešek, te ponavadi rešijo pred nezgodo. Zato naj zavore vedno primejo. V-brake sistem je iz fizikalnega pogleda zelo preprost in učinkovit izkoristek minimalnega pritiska na zavorno ročico in maksimalnega pritiska zavornih oblog na “feltno” oziroma platišče.

Novejša kolesa premorejo ta sistem serijsko, pri mojih pa je to dodatna, skoraj nujna oprema. Tako veš, da tudi če naložiš 40-50 kg na kolo, se boš vedno ustavil v doglednem času. Za V-brake sistem je potrebno na okvir kolesa privariti nastavke z vrezanim navojem, ki jih odrežem z nekega drugega okvirja, ki ponavadi ni zanimiv za predelavo. Same čeljusti pa, če ni starih, kupiš nove.


Zavorne ročice V-brake sistema skrite pod ščitnikom pogonske verige.

Krmilo. Tudi krmilo je lahko res kul. Ponavadi pa so tisti tovarniški krivi za bolečine v hrbtu, neprijetno držo in ožuljeno rit. No, tudi sedež ima nekaj zraven toda, če je krmilo na mestnem kolesu dovolj visoko, nam omogoča vzravnano držo in sedež na primerni višini. Jaz se po navadi lotim in razrežem dva ali tri različna krmila in jih nato v nekem smiselnem zaporedju zvarim v novo, unikatno in telesu prijazno. Če je krom ohranjen in variš z nerjavečimi elektrodami, potem novonastalega krmila ne rabiš barvati. Kar nekaj sem jih zvaril z odpadnih barskih stolol. V tem primeru moraš izbrati zavorne ročice s plastično osnovo tam, kjer so vpete na krmilo, saj je premer cevi večji od standardnega in kovinskih pač ne moreš raztegovati. Druga možnost je, da na koncu takega krmila privariš standardno dimenzijo cevi in tako rešiš težave z montažno ročk, prestavnih ročic ali zvonca. V izogib barvanju lahko krmilo oviješ v star kos usnja ali neke druge tkanine.  


Obe krmili sta zvarjeni z dveh različnih v eno celoto. 

Vsi ostali dodatki na kolesu so želja posameznika ki se zaveda, česa si želi, ali pa ideja mojih možganov in dražljaj, ki ga dobijo s pogledom na kose, kateri ležijo po ateljeju. Zavorne obloge, pletenice, zračnice in plašči so danes tako slabe kvalitete, da so potrošni material in jih je nesmiselno ponovno uporablajti, če res niso iz leta 1990.  Še nekaj primerov, kaj lahko nastane iz zavrženih koles.

Res je, da dandanes novo kolo stane en zelen bankovec ali dva, toda, se res ne da narediti iz dveh starih enega obnovljenega in uporabnega? Preberi si še enkrat zgornje besedilo in vprašaj za nasvet. 

Pa srečno vožjo vam želim.

 

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.