EN SL

Kako biti rešitev in ne problem.

Okrogla miza županov

Kako biti rešitev in ne problem.

Okrogla miza županov

Politične odločitve na okoljskem področju niso pomembne, dokler ne odmevajo v življenju ljudi, so na okrogli mizi v Ljubljani danes poudarili župani več evropskih mest. Strinjali so se, da se mesta ne glede na velikost soočajo s podobnimi težavami, župani pa morajo biti voditelji, menedžerji, ki odločitve sprejemajo zazrti v prihodnost. Na okrogli mizi v okviru slovesnosti ob odprtju Ljubljane, Zelene prestolnice Evrope 2016, so izkušnje izmenjali župani Beograda, Budimpešte, Istanbula, Sofije in Ljubljane, prisotna sta bila tudi župana Tirane in Talina.

Župani moramo delovati kot poslovneži, direktorji."

"Ne glede na velikost so izzivi mest in odnosi njihovih prebivalcev običajno podobni," je menil istanbulski župan Kadir Topbas. Župani morajo zato med sabo deliti znanje in izkušnje. "Umakniti se moramo od politike in približati ljudem," je poudaril. "Župani moramo delovati kot poslovneži, direktorji," je menil Topbas. Ljudje imajo namreč svoje potrebe, pričakovanja, "včasih bodo protestirali". A župani morajo videti dlje od meščanov in videti, kaj bo nujno v prihodnje, je menil.

Strinjal se je župan Budimpešte Istvan Tarlos. "Biti moramo poslovneži in vnaprej videti, kaj je potrebno," je menil.

Župan Beograda Siniša Mali je priznal, da Beograd za ostalimi mesti zaostaja pri osnovni infrastrukturi, a trenutno v mestu izvajajo več kot 60 projektov. Po njegovem mnenju imajo prisotni župani ogromno odgovornost ne le do svojih ljudi, ampak tudi preostalega dela države. "Služimo kot zgled za druge občine," je poudaril in pozval k "človeškim in uravnoteženim" odločitvam. "Vprašanje je, ali bodo naši otroci in vnuki živeli boljše življenje." V Beogradu med drugim posodabljajo vodovodni sistem, sistem upravljanja s smetmi, gradijo nove avtobusne postaje in 16 podzemnih garaž v mestu, uvajajo peš cone. Videz mesta in uporabo površin na rečnem nabrežju bo povsem spremenil projekt Beograd na vodi.

Županja Sofije Yordanka Fandakova je priznala, da ima njeno mesto težave z onesnaževanjem, med drugim s trdimi delci. Vendar pa tečejo številni projekti, ki naj bi pomagali odpraviti probleme. Tako so zgradili že več kot 22 kilometrov podzemne železnice, petina mestnega središča je rezervirana za peš cone. Delež ločeno zbranih odpadkov želijo dvigniti na 50 odstotkov, uvajajo sistem javne izposoje koles.

Župan Tirane Erion Veliaj pa je predstavil aplikacijo Moja Tirana, prek katere lahko prebivalci poročajo o zaznanih težavah v mestu - na primer polomljeni infrastrukturi ali poškodovanem pločniku - hkrati pa lahko soodločajo, katero od prijavljenih težav naj mestne službe najprej odpravijo. Tako hkrati ljudje dobijo občutek soodgovornosti, po drugi strani pa vidijo tudi širšo sliko težav, s katerimi se sooča občina.

Župan Budimpešte je poudaril, da bi tudi v madžarski prestolnici center mesta radi zaprli za promet. "A za to moramo vzpostaviti primerne pogoje, pravilno organizirati javni promet, zgraditi parkirišča na obrobju mesta," je našteval Tarlos.

Gostitelj, ljubljanski župan Zoran Janković, mu je pritrdil. "Za spremembe je treba pripraviti zelo dobre načrte, predvsem pa imeti pogum," je izpostavil. Spremembe niso enostavne in nikoli ni mogoče dobiti vseh potrditev vnaprej, enostavno "moraš to narediti". Janković je spomnil, da se bo v tem stoletju "rešilo vprašanje tega planeta - ali bomo obstali ali bomo zaključili". Izpostavil pa je tudi idejo, da bi mesta prejemala del denarja neposredno od EU, mimo državnih vlad, s katerimi so lahko v boljših ali slabših odnosih. Sodelujoči župani sicer, kot je izpostavil Janković, prihajajo iz mest ob t. i. balkanski migrantski poti. Tako se niso mogli izogniti vprašanju migracij, kjer pa niso bili povsem enotni.

"Ljudje bodo vedno našli način za migracije, zato ohranite vrata odprta," je menil Topbas. Janković je kot ključno besedo izpostavil solidarnost. Tarlos pa je sicer poudaril zavezo k pomoči, a izpostavil, da ni mogoče kar sprejeti, da bi mase ljudi čez meje prehajale v druge države. "Najti moramo ravnovesje," je menil in izpostavil veliko število ekonomskih migrantov. "Tako ne bo šlo," je dejal in ošvrknil EU, ki na tem področju nima pravih rešitev.

 

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.