EN SL

»Ljubljana je lepa, lepa in še enkrat lepa.«

Nada Tarman, ambasadorka zelene prestolnice Evrope 2016.

»Ljubljana je lepa, lepa in še enkrat lepa.«

Nada Tarman, ambasadorka zelene prestolnice Evrope 2016.

Z Nado Tarman se je za časopis Ljubljana pogovarjala Staša Cafuta Trček.

Gospa Nada Tarman je ena izmed štiriindvajsetih ambasadorjev zelene prestolnice Evrope 2016. Mesto Ljubljana je zelo ponosno na svojo ambasadorko, saj je že skoraj stoletje zaljubljena v »svojo Ljubljano«. »Tu sem rojena in za menoj sta že dve umrli generaciji Ljubljančanov. Rastem in staram se v lepoti z njo. Občudujem, uživam in obožujem vsakokratne ustvarjalne poteze, ki vedno na novo olepšujejo to prelepo mesto. Pogosto se vračam v spomine, ki me toplo in prijazno osrečujejo, saj sem tu dočakala teh svojih srečnih skoraj 95 let. Ko pa je bilo to mesto v stiski, sem bila aktivna branilka na njenih okopih in tako sem danes ponosna, da je postala mesto heroj. Zdaj naj živi še naprej v prijaznem vzdušju, čim bolj zdravem okolju, naj ostaja varna in rastoča v lepotičenju ta naša zelena prestolnica Evrope.« To so besede aktivne štiriindevetdesetletnice, ki me je sprejela z ljubeznivim nasmehom, šarmantnim glasom in mladostno držo v svojem domu v Šiški.

Pravite, da spremljate, kaj se v Ljubljani dogaja, pa me zanima, kako v resnici živite in doživljate Ljubljano?
Doma imam zmenjeno, da me vnuki peljejo, kamor si želim, da si lahko ogledam in spremljam Ljubljano in novosti čisto od blizu. Ker je za promet center zaprt, kar je dobro, me pobere zelo prijazen voznik kavalirja, kjer si nato s svojim vozičkom, na katerega se opiram, ogledam želeno točko. Tržnica se je kar spremenila, čeprav je na prvi pogled videti enako. Predvsem je tam še večja ponudba, pa tudi bolj čista je. Ogledala sem si Cukrarno, zgradbo, v kateri so živeli in umirali v revščini »moji« pesniki in, ko sem videla, da je razpolovljena in skoznjo poteka most, kar nisem mogla verjeti svojim očem. Opažam tudi, da je ogromno turistov, ki so si tako kot jaz željni ogledati našo prestolnico, ki ima kaj pokazati. Kvaliteta bivanja je v Ljubljani visoka. Ker zelo rada dobro jem, si privoščim različne jedi na Odprti kuhni. Veste, na Pogačarjevem trgu še nikoli prej nisem videla toliko ljudi in ponudbe, kot je premore vsak petek ta priljubljen dogodek. Le streljaj od tod je Mesarski most, ki z drugimi starimi in novimi mostovi povezuje ljudi med obema bregovoma. Je pa ta most nekaj posebnega zaradi stekla in ključavnic, ki jih zapenjajo zaljubljenci na ograjo mostu za srečo. Breg je še ena točka, ki je kar ne prepoznaš. Ljubljanica tukaj vse do Špice najbolj komunicira s človekom, saj se ji lahko čisto približaš.

Na katere lepote Ljubljane bi bralce še opozorili in kako se spominjate preteklih časov?
Plovba po Ljubljanici, to je imenitna ponudba! Čeprav smo sredi leta, moram pohvaliti vsakoletno unikatno novoletno okrasitev. Nazadnje je bila res nekaj posebnega, posebej zvezdni utrinki na razsvetljeni Slovenski cesti. Zelo pomembno je, da imamo alternativo, kot sta Metelkova in Rog. Vse to, kar me zanima, mi zdaj omogočijo vnuki, sicer bi šla rada v mesto tudi sama, a leta mi tega več ne dovolijo. Veste, včasih smo Šiškarji rekli, da gremo v mesto, saj je bila Šiška predmestje. Moja družina je bila meščanska, oče je bil v službi v vojski. Spominjam se, ko sem bila še mlada, se otroci na dvorišču nismo smeli igrati. Dvorišče je bila ulica. Ljubljana je bila zmeraj čista, rekli smo ji bela Ljubljana. Priljubljena točka za druženje je bila nedeljska promenada, ki je vodila od Pošte pa vse do gradu Tivoli. Za ta družabni dogodek smo se vsi oblekli v najlepše obleke. Punce smo pred drugo svetovno vojno doživele pevske »podoknice«, mladi pa se danes vse zmenite po internetu, kajne? Tik pred vojno, leta 1941, smo vsi čutili, da se bo zgodila, in povem vam, da imam tudi zdaj občutek, da so čudni časi. To me skrbi, saj imamo dobro življenje, vojna pa samo vzame in nič ne da. Ne enim ne drugim. Med drugo svetovno vojno sem bila članica Osvobodilne fronte, ilegalka s partizanskim imenom Smelja. Bila sem tudi obsojena in prestajala zapor skoraj dve leti. Vsa moja družina je bila aktivna v boju proti okupatorjem. Po vojni smo kot družina prejeli mestno priznanje, imenovano zlata plaketa ilegalca.

 

Šiškarca sem, res, ta prava Šiškarca. Že moja stara mama in stari oče sta živela tukaj. Zdaj živijo v hiši že moji pravnuki,« so bile uvodne besede gospe Nade Tarman, ki prebere vsako številko glasila Ljubljana in pravi, da v njem veliko izve o tem, kaj se dogaja v našem mestu. Očal ne potrebuje, saj še zmeraj dobro vidi. Ko mi ponudi domač bezgov čaj z vrta in piškote, jo vprašam, kako to, da se je prijavila za ambasadorko. Spontano odgovori: »Ljubljana mi že od nekdaj zelo veliko pomeni. To vedo vsi moji in se včasih norčujejo iz mene. To je moj rojstni kraj. Vse svoje naprej učim in opozarjam, naj premišljujejo o Ljubljani in naj živijo z njo. Ljubljana je lepa, lepa in še enkrat lepa!« 

Po vašem pripovedovanju opažam, da imate kljub vsemu, kar vse ste doživeli v življenju, optimističen pogled na svet.
Verjamem v ljudi. Ljudje so povečini zelo prijazni. Optimistka sem od nekdaj. Ljudje so dobri. Še enkrat ponavljam: ljudje so dobri! Če pristopiš prijazno, v glavnem dobiš vrnjeno prijaznost. Kadar grem med ljudi, dobim vedno prijazen odgovor. V tem je stvar življenja.

V vaših zapiskih vidim, da imate z velikimi črkami napisano: Ljubljana je lepa, lepa, lepa! Kako pa gledate na vodstvo Ljubljane, ki je »krivo«, seveda skupaj z občani, da je Ljubljana prejela naziv zelena prestolnica Evrope 2016?
Župan Zoran Janković se briga za stvari. Izredno je prizadeven. Občudujem ga, da poganja Ljubljano naprej. Vem, da ima okrog sebe same strokovnjake, a on je tisti, ki poskrbi za denar. Planira stvari, ne da bi vedel, ali bo denar, in prav je tako. Tako delamo tudi v gospodinjstvu. Ko smo bili ambasadorji povabljeni na večerjo, je z mano sedela tudi podžupanja Tjaša Ficko, ki mi je zaupala, da je zahteven do skrajnosti, da pa bi za vsakega zaposlenega v mestni družini naredil vse. No, to so njene besede, a jaz kot zunanja opazovalka lahko rečem, da žal prejšnji župani in županje niso naredili skoraj nič. Ljubljančankam in Ljubljančanom pa sporočam, naj čuvajo svoje mesto in naj uživajo v njegovih lepotah. Vsak posameznik lahko veliko prispeva k blaginji družbe in mestu. Naslov zelena prestolnica Evrope 2016 ni enoletni projekt, to je način življenja, ki ga je Ljubljana izbrala in izbrali smo ga tudi njeni prebivalci!

 

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.