EN SL

Ljubljana mesec lokalne samooskrbe kronala z izmenjavo izkušenj

Okrogla miza v Mestni hiši.

Ljubljana mesec lokalne samooskrbe kronala z izmenjavo izkušenj

Okrogla miza v Mestni hiši.

Zelena prestolnica Evrope Ljubljana februar - mesec, posvečen lokalni samooskrbi - zaključuje z okroglo mizo, na kateri so danes predstavili in izmenjali izkušnje. Govorci so izpostavili potrebo po komunikaciji in sodelovanju, pa tudi izobraževanju tako kupcev kot ponudnikov.

Na območju Mestne občine Ljubljana (MOL) je mogoče doseči do 50-odstotno samooskrbo, je rezultate raziskav predstavil vodja odseka za razvoj podeželja na oddelku za varstvo okolja Mol Gorazd Maslo. MOL samooskrbo spodbuja z vzpostavljanjem kratkih oskrbovalnih verig - s prodajo na domu, tržnicami, zasebnimi iniciativami (npr. različni ponudniki zabojčkov) in podobno. Ob tem pomembno vlogo igrajo tudi vrtički, ki jih trenutno oddajajo 232, še 442 pa naj bi jih uredili to pomlad na območju Rakove jelše.

Na območju občine je zaživel tudi prvi javni sadovnjak, ki bo poleg sadja z drevesa obiskovalcem nudil tudi različne informativne in izobraževalne vsebine, je na okrogli mizi v ljubljanski mestni hiši pojasnil Maslo. Kmet Andrej Drevenšek, ki v Podutiku prideluje zelenjavo, je povedal, da so se ljudje nakupov na kmetiji že lepo navadili. V mrtvi sezoni se seveda morajo usmeriti drugam. A "že ko bo prva solata, bodo spet začeli prihajati". Izpostavil je, da morajo kmetije kupcem ponuditi širok nabor izdelkov: "Težko bodo šli na kmetijo samo za eno solato." Dodal pa je še, da kupci pričakujejo, da bo kmet solato z njive odrezal praktično pred njihovimi očmi. "Če pridejo do mene, mora biti tako, kot bi jo pobrali z domačega vrta," je poudaril.

Turizem Ljubljana spodbuja projekt zelenih nabavnih verig, pri katerem pilotno sodelujejo Hostel Celica, Hotel Park in Terme Snovik. Ideja je pripeljati lokalno pridelano hrano v lokalne restavracije in hotele, je povedala Petra Križan iz Turizma Ljubljana. Direktor Hostla Celica Tomaž Juvan je povedal, da je bila njihova želja 20-odstotni delež ekološko pridelane hrane. Vendar pa tega niso uspeli zagotoviti, saj niso našli dobaviteljev, ki bi jim lahko zagotavljali potrebne količine. Problematična je bila tudi cena. "Danes nam je ta stvar zelo dobrodošla in upamo, da bo prihajalo čedalje več artiklov," je povedal o projektu. Zasebna iniciativa, ki uspešno povezuje kmete in kupce, je Nakupujmo skupaj. "Mnogi ljudje si ne morejo privoščiti ekološke in lokalno pridelane hrane. S skupinskimi nakupi si ponudniki zagotovijo prodajo, kupci pa ugodne cene," je pojasnil vodja projekta Uroš Bric.

Trenutno v projektu sodeluje prek 40 kmetij in več kot 200 članov. Skupni nakupi se odvijajo na dva ali tri tedne. Ana Ogorelec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana je opozorila, da gre pri pridelavi zelenjave na območju Ljubljane v ekološko smer zelo počasi. Sicer pa je menila tudi, da je prodaja na tržnicah sicer pozitivna, vendar pa so tržnice čez teden precej prazne. "Zato bi želela, da bi se več pridelovalcev odločilo za prodajo na domu, tja bi lahko peljali tudi turiste," je predlagala.

Križanova je zagotovila, da bodo na tem delali. "Hoteli bodo gostom povedali, od kod hrana izhaja, morda bi v prihodnje turiste lahko tudi peljali na ogled te kmetije. Če jim je nek izdelek všeč, ga pogosto želijo tudi kupiti," je nakazala smer prihodnjega razvoja. Bric pa je poudaril, da je potrebno tudi veliko osveščanja potrošnikov o tem, kdaj je določena zelenjava v sezoni. Sicer pa je menil, da potrošniki na trgu iščejo sebi primerne rešitve, kar je tudi prav: "Raje imaš 50 enako mislečih kot 1200 takih, ki so zraven zaradi trenda." Prisotni kmetje pa so med drugim opozorili na premajhno promocijo in vlaganje v ljubljansko tržnico. Menili pa so tudi, da bi lahko gostinci njihove izdelke tržili na podoben način kot vina na vinski karti, z jasno navedenim izvorom oziroma pridelovalcem.

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.