EN SL

Ljubljana s projektom zelene prestolnice Evrope okrepila blagovno znamko

STA po dogodku Zelena noč. Zate.

Ljubljana s projektom zelene prestolnice Evrope okrepila blagovno znamko

STA po dogodku Zelena noč. Zate.

Ljubljana je s prireditvijo na Kongresnem trgu danes zaključila leto, ko se je ponašala z nazivom Zelena prestolnica Evrope 2016. S projektom je mesto okrepilo svojo blagovno znamko v evropskem prostoru in širše, v mestu pa se je močno okrepila zelena zavest, je ocenila ljubljanska podžupanja Tjaša Ficko.

S koncem projekta Zelena prestolnica Evrope 2016, se naše delo ni končalo. Nadaljevali bomo trajnostno in se trudili, da bo vsaka stvar imela zeleno komponento."

Ljubljana se lahko po zelenem letu 2016 pohvali s številnimi dosežki. Na informacijski točki pred mestno hišo se je odvilo več kot 600 dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot 32.000 posameznikov. Po četrtnih skupnostih so pripravili več kot 220 dogodkov, v vrtcih in šolah je v zelenih projektih sodelovalo več kot 37.000 otrok.

"Zaključujemo zeleno leto, ki je bilo izjemno zahtevno, dinamično, a tudi uspešno," je ocenila ljubljanska podžupanja Tjaša Ficko, ki je na prireditvi nagovorila obiskovalce namesto župana Zorana Jankovića. Slednji je bil odsoten zaradi bolezni.


"Ljubljana je nedvomno okrepila svojo blagovno znamko v evropskem prostoru in širše," je dejala Fickova. "To potrditev smo dobili na vseh poteh v tujini, na vseh mednarodnih konferencah in dogodkih, kamor smo bili vabljeni, da predstavimo Ljubljano s svojimi projekti, svojimi dosežki. Zanimalo jih je, kako smo uspelo mesto v tako kratkem času preobraziti v zeleno in trajnostno," je dodala.

Na drugi strani se je močno okrepila zelena zavest v mestu. "Verjamem, da Ljubljančani res vedo, da smo zelena prestolnica. Presenetilo pa me je, da ne le vedo, ampak so nam šli tudi z veseljem naproti pri zelo različnih zelenih aktivnostih, dobro so sprejemali zelene spremembe," je poudarila podžupanja. To je po njenem dokaz, da s ciljem, dobro komunikacijo in dobro energijo ljudje z veseljem sodelujejo, čeprav velja, da je navade težko spreminjati.

Veliko zelenih projektov bi Ljubljana izpeljala tudi brez naziva zelene prestolnice. "So bili pa s pomočjo tega projekta slišani dlje in so imeli večji učinek," je menila Fickova. Ob tem pa se je v mestni upravi okrepilo zavedanje, da je treba "ne glede na to, kaj delamo, zeleno komponento imeti v mislih in da brez tega v prihodnje ne bo šlo", je zaključila.

Ljubljana bo 21. januarja uradno predala žezlo zelene prestolnice Evrope nemškemu Essnu. A zgodba se s tem ne končuje, saj je slovensko glavno mesto odločeno, da bo nadaljevalo po zeleni poti. Informacijsko točko, ki je to leto stala pred mestno hišo, bodo preselili v Podutik, kjer bo namenjena spodbujanju kolesarjenja.

Evropska komisija naziv zelene prestolnice Evrope vsako leto podeli mestu z visokimi okoljskimi standardi in z zavezo k ambicioznim ciljem za nadaljnje okoljske izboljšave in trajnostni razvoj. Prvič ga je podelila leta 2010, ko ga je prejel Stockholm, doslej pa so se z nazivom lahko pohvalili še Hamburg, Victoria-Gasteiz, Nantes, Kopenhagen in Bristol.

Ključni razlog, da je naziv za leto 2016 pripadel Ljubljani, je bila ocena, da je slovenska prestolnica v najkrajšem obdobju napravila največ sprememb v pravo smer. Slovensko glavno mesto je s tem postalo tudi prva zelena prestolnica Evrope v osrednjem in jugovzhodnem delu Evrope.

Na ljubljanski mestni občini so sicer za vsakega od 12 mesecev leta izbrali posebno temo, ki je bila postavljena v ospredje - na primer voda, trajnostni turizem, podnebne spremembe ter okoljske inovacije. Glavnina programa se je odvijala v informacijski točki, ki so jo za namen zelene prestolnice postavili pred mestno hišo, v programu pa so vso leto sodelovale tudi mestne četrti.

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.