EN SL

Mestna kavarna: Izkušnje in izzivi zelenih mest

Okrogla miza zelenih prestolnic.

Mestna kavarna: Izkušnje in izzivi zelenih mest

Okrogla miza zelenih prestolnic.

V Ljubljani, ki je letošnja zelena prestolnica stare celine, bomo danes razglasili zmagovalno mesto, ki bo laskavi naziv nosilo leta 2018. Pred večerno razglasitvijo pa smo pripravili okroglo mizo na temo izzivov in izkušenj zelenih mest. Podžupanja Tjaša Ficko je poudarila, da za zeleno mesto ni dovolj le vizija, pač pa je potreben tudi pogum, da tej viziji slediš. Verjeti je treba v svoje odločitve. "Ljudje težko spreminjajo svoje navade," je spomnila Fickova. Vedno bo kdo nasprotoval spremembam, vendar morajo imeti odločevalci v mislih njihove interese, komunicirati in nasloviti pomisleke. Ljubljana je na primer zaprla središče za promet, a je ob tem ponudila alternative - brezplačen prevoz z električnimi vozili, z novimi mostovi je skrajšala razdalje za pešce in podobno.

Trajnostni razvoj mora biti uravnotežen, je dejala podžupanja. "Ko želimo biti še bolj zeleni, moramo uravnotežiti ukrepe, da bo mesto ostalo prijetno za življenje," je poudarila. Iskati je treba ravnotežje - za promet bi na primer lahko zaprli vso mesto, a bi ga s tem hkrati ubili, je ponazorila.

Zelena prestolnica leta 2017 bo nemški Essen. "Verjamem, da bomo imeli ob koncu prihodnjega leta čudovito zeleno mesto," je dejal podžupan mesta Rudolf Jelinek. Po mnenju Jelineka so najprej potrebne zelene politike, tem pa sledijo druge metode. Pri tem je treba slišati kritike, a hkrati verjeti v ukrepe. Essen je od državljanov prejel že več sto predlogov za izboljšave, vsak dan jih prihaja še več. "To je znak, da ljudje podpirajo projekt zelene prestolnice Evrope," je prepričan.

Državni sekretar nemške zvezne dežele Hamburg za okolje in energijo Michael Pollmann - Hamburg je bil zelena prestolnica Evrope leta 2011 - pa je spomnil na številne izzive. V Hamburgu se na primer število prebivalcev hitro povečuje, lani predvsem na račun beguncev. "Hitro potrebujemo nove nastanitve, vse to pa predstavlja pritisk na zelene površine," je izpostavil. Naziv zelene prestolnice Evrope je sicer za mesto pozitiven ne le z vidika zelenega in trajnostnega razvoja, pač pa prinaša tudi druge učinke. "Ljubljana je zgradila znamko, umestila se je na evropski zemljevid," je izkušnje slovenskega glavnega mesta predstavila Fickova.

"Mesta med sabo delimo izkušnje, si pomagamo, hkrati pa tekmujemo - pri prebivalcih, turistih, dogodkih, investicijah. S tega vidika smo v Ljubljani dosegli spremembe, ki jih bomo čutili tudi v prihodnje," je bila prepričana. Kot pozitivno pa je podžupanja v izjavi za medije po dogodku izpostavila, da je Ljubljana prek naziva zelene prestolnice dosegla soglasje z meščani, da je pot trajnostnega razvoja ne le dobra, ampak edina možna. Hkrati pa je naziv tudi obveza. "Ko ljudje vedo, da ima mesto tako visok naziv, postajajo bolj zahtevni. Temu je treba slediti in se odzivati, kar pa jaz jemljem kot zelo pozitivno," je dejala ljubljanska podžupanja.

Odziv meščanov na naziv zelene prestolnice je sicer po besedah podžupanje Ficko presegel pričakovanja. K temu sta, kot verjame, prispevali predvsem dve odločitvi. Prva je bila odločitev o tem, da Ljubljana program zelene prestolnice razdeli na 12 tem, vsaka je v ospredju en mesec: "Tako lahko vsak mesec koncentriramo razpravo in aktivnosti okrog posamezne teme in pride lažje do ljudi, sploh s poudarkom na najmlajših generacijah, ki prenesejo informacije in zelo močno vplivajo na starše in druge starejše člane družin."

Kot dobro odločitev pa Fickova vidi tudi ambasadorstvo v četrtnih skupnostih. "S tem smo vzpostavili neke vrste pozitivno tekmovanje med njimi, kdo bo v svoji četrtni skupnosti naredil več, kdo bo pritegnil več ljudi. Skupni rezultat je zato še boljši, kot če bi to delalo nekaj ljudi v mali ekipi," verjame.

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.