EN SL

Odgovorni danes, solidarni s prihodnjimi generacijami

Zajtrk s pomembnimi sogovorci.

Odgovorni danes, solidarni s prihodnjimi generacijami

Zajtrk s pomembnimi sogovorci.

Na Ljubljanskem gradu smo naziv Zelene prestolnice Evrope obeležili s pogovorom o odgovornosti in solidarnosti, ki jo imamo do prihodnjih generacij. Govorci so izpostavili, da mora k boljšemu življenju in ohranjanju okolja prispevati vsak po svoji moči. Aktivist Tomo Križnar pa meni, da plen ne sme ostati najpomembnejša dobrina, sicer bomo propadli. Na okrogli mizi je sodeloval tudi srbski glasbenik Đorđe Balašević, ki je uvodoma poudaril, da veliko potuje po svetu in ni naključje, da je Ljubljana evropska zelena prestolnica. Slovenija je po njegovih besedah tisto, kar so vsi v Jugoslaviji nekdaj pričakovali od svojih držav.

"Pomembno je, da otrokom zapustimo tak svet, kakršnega smo dobili, se je pa naša generacija pri tem nekoliko osramotila," je o odgovornosti do prihodnjih generacij dejal Balašević. Kot je pojasnil, se je narava spremenila, pri tem pa je veliko napak naredil človek. Sam je sicer naravo označil za edino religijo, ki jo priznava. S srbskim pevcem se je strinjal tudi večinski lastnik in predsednik uprave Atlantic Grupe Emil Tedeschi. Sam meni, da morajo biti starejše generacije predvsem vzor otrokom, pri čemer je treba spoštovati tradicijo. "Mislim da bo to večina mladih vzela kot smerokaz, če pa bomo neodgovorni, bomo naredili nadaljnjo škodo," je še povedal. Tedeschi je poudaril, da je najpomembneje slediti ravnotežju v življenju.

Svetovni popotnik in humanitarni aktivist Tomo Križnar pa je najprej izpostavil, da življenje, kakršnega živimo danes, ni več normalno. "Plen je postal glavna vrednota in če se bo to nadaljevalo, smo na poti v propad," je dodal. Takšna dominantna logika po njegovem mnenju ne ubija samo pragozdov in ledenikov, ampak tudi ljudi. Dodal je, da je človeštvo v globoki socialni krizi in poudaril, da bi morala biti naša največja vrednota človeška nedolžnost. S Križnarjem se je strinjal tudi psiholog Aleksander Zadel, ki meni, da so meje ušle z vajeti, zato zdaj živimo v strašljivem potrošniškem svetu. "Glavna maksima je, da se moramo imeti dobro tukaj in zdaj, cena pa ni važna," je povedal.

"Ne moremo pričakovati, da bo vsak zrasel v Toma Križnarja, mora pa se vsak truditi na svoj način, da pripomore k boljšemu svetu. Treba je narediti tisto, kar je v naši moči tukaj in zdaj," je menil Zadel.

Da je že nastopil čas, ko se zavedamo, da se je treba usmeriti v zeleno podjetništvo in tehnologijo, pa je dejal direktor podjetja Riko in filantrop Janez Škrabec. "Mi smo v situaciji, ko bomo lahko otrokom zapustili lepši svet, ker je to edini način da ekonomsko preživimo," je dejal. Škrabec je ob tem pripomnil, da se kamena doba ni končala zato, ker bi zmanjkalo kamna, prav tako se naftna doba ne bo končala, ker bi zmanjkalo nafte. Bo se pa po njegovem mnenju zato, ker se bomo obrnili k novim oblikam pridobivanja energije. Križnar je na okrogli mizi še izpostavil, da moramo ceniti tisto, kar imamo, pri tem pa moramo pomagati tistim, ki niso tako priviligirani.

 

Ena želja, ena beseda za zeleno Ljubljano

Pomembno je, da otrokom zapustimo tak svet, kakršnega smo dobili, se je pa naša generacija pri tem nekoliko osramotila."

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.