EN SL

Poglobitev železnice eden najbolj smelih ukrepov za zmanjšanje hrupa v Ljubljani

Pogovor z Andrejem Piltaverjem z oddelka za varstvo okolja.

Poglobitev železnice eden najbolj smelih ukrepov za zmanjšanje hrupa v Ljubljani

Pogovor z Andrejem Piltaverjem z oddelka za varstvo okolja.

Ljubljana je z zaprtjem središča za motorni promet občutno zmanjšala hrup, ki so mu izpostavljeni prebivalci in obiskovalci. V prihodnje bo med ključnimi ukrepi spodbujanje trajnostne mobilnosti, med najbolj smelimi ukrepi pa bi bila tudi poglobitev železnice, je povedal Andrej Piltaver z oddelka za varstvo okolja na ljubljanski mestni občini. Pogovarjala se je novinarka Martina Gojkošek z STA.

 

Zvočna postaja v Točki.Zate.

Občutek dobrega zvočnega okolja je odvisen od percepcije vsakega posameznika."

To je potrdilo prvo modeliranje s karto hrupa, izvedeno leta 2008 na podlagi podatkov iz 2006. Ugotovitve so pokazale, da je bilo z dnevnim hrupom preobremenjenih 74,9 odstotka prebivalcev, z nočnim pa 67,6 odstotka Ljubljančank in Ljubljančanov. Leta 2014 je bila karta posodobljena, stanje pa se je izboljšalo. Pri dnevnem hrupu se je tako število preobremenjenih prebivalcev zmanjšalo na 56 odstotkov, z nočnim hrupom pa na 62,2 odstotka.

Največjo obremenitev v Ljubljani v smislu hrupa predstavlja cestni promet, pomemben delež obremenitve dodaja tudi železniški promet. Industrijskega hrupa pa je zelo malo - tu in tam se pojavijo kakšne težave, ki pa jih je mogoče pogosto precej hitro odpraviti, je pojasnil sogovornik.

"V preteklosti se niso dovolj zavedali, kako škodljiv je hrup za človeka in za njegovo bivanjsko okolje. V Ljubljani opažamo, da so se težave pojavile tudi zaradi načina načrtovanja v daljni preteklosti z mešanjem con različne hrupnosti. Prvi korak za zmanjšanje obremenitve s hrupom je namreč načrtovanje. Danes se tega zavedamo in tudi načrtovalci natančno premislijo, kaj kam umeščajo," je povedal Piltaver.

Velik korak v smeri izboljšanja kakovosti zvočnega okolja je Ljubljana naredila z zaprtjem mestnega središča za motorni promet. "V prvi fazi smo učinek gledali predvsem z vidika kakovosti zraka. Lokalni izpusti črnega ogljika so se z zaprtjem Slovenske ceste zmanjšali za kar 70 odstotkov. Ampak hkrati so se bistveno znižale obremenitve s hrupom," je povedal strokovnjak.

Tako hrup še vedno ostaja, vendar ne gre več za hrup prometa: "Na Prešernovem trgu bi izmerili raven zvoka okoli 60 decibelov, a ne bi slišali avtomobilov, temveč pogovor, vožnjo otroškega vozička, udarjanje petk ob tla in podobno. Psihološko to daje povsem drug občutek."

Meritve v okviru študije regionalizacije hrupa v Ljubljani še pred zaprtjem mestnega središča za motorni promet so pokazale, da je na takrat normalno prevozni dvosmerni Vegovi ulici raven zvoka dosegala okoli 65 decibelov. Danes je cesta sicer prevozna, ni pa tranzitna in je zato promet na njej precej omejen. Raven se je tako spustila na nekaj čez 50 decibelov. "Ob dnevu brez avtomobila leto nazaj pa je bil tudi ta del mesta zaprt za motorni promet, takrat je bil izmerjen nivo 48 decibelov," je povedal Piltaver.

Kot je še podčrtal sogovornik, je lestvica hrupa v decibelih logaritemska. To pomeni, da zvišanje ravni zvoka za tri decibele pomeni podvojitev jakosti zvoka. Nič decibelov je meja slišnosti, 120 decibelov pa prag bolečine. Nad mejo 100 decibelov - pri 110, 120 ali več decibelih - človeku grozijo takojšnje posledice s poškodbo sluha.

"Bistveni preskok in prvi korak v izboljšave je bilo prav zaprtje mestnega središča za motorni promet. Naslednji izziv v mestnem središču so na primer zvočniki trgovin, obešeni navzven, ki prav tako pomembno prispevajo k hrupu."

Hrup je sicer mogoče zmanjšati na samem izvoru, ga omejiti na poti ali ga zmanjšati na samem mestu obremenjenosti. Najbolj učinkoviti so ukrepi pri samem izvoru, pri čemer je sogovornik med možnostmi omenil zmanjševanje prometa in njegove hitrosti ter tihi asfalt. Ovire na poti zvoka so na primer protihrupne pregrade ob cesti in železnici, v tretjo skupino ukrepov pa sodijo tihe fasade in predvsem okna.

Težave na področju obremenjenosti s hrupom obstajajo, rešitve pa so zahtevne in tudi drage, je opozoril Piltaver. Za sanacijo prekomernega hrupa, ki je posledica cest, je sicer v zakonodaji predvidena priprava operativnega programa varstva pred hrupom. Ta program za Ljubljano se pripravlja, ljubljanska mestna občina pri tem sodeluje z ministrstvom za okolje.

Med možnimi prihodnjimi ukrepi pa je Piltaver med drugim omenil preusmeritev prometnih tokov, kjer je to mogoče, a je to neizogibno povezano z načrtovanjem. "Dolgoročno najbolj smeli ukrep, ki smo ga zapisali tudi v program za obdobje do leta 2050, je poglobitev železnice," je dodal. Med možnimi neposrednimi ukrepi se kažejo še protihrupne ograje ter različni ukrepi na fasadah.

"Posredno pa bo ključno še naprej spodbujati trajnostno mobilnost. Temu je v Ljubljani posvečena cela vrsta ukrepov," je dejal Piltaver. Pomembno bo tudi osveščati ljudi, da se bodo tudi z raznimi lokalnimi pobudami spremembe začele dogajati na širšem območju. "Zavest o hrupu mora postati del širše okoljske zavesti," je menil sogovornik.

Sicer pa lahko Ljubljančanke in Ljubljančani sami prispevajo k prijetnemu okolju tako, da ne povzročajo hrupa po nepotrebnem ter da se obdajo s prijetnimi zvoki. Med najprijetnejšimi so zvoki narave. "Občutek dobrega zvočnega okolja je odvisen od percepcije vsakega posameznika," je še poudaril sogovornik.

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.