EN SL

Potovati sam in zaživeti svobodno

Potovati sam in zaživeti svobodno

Kot marsikoga je tudi mene misel na tako imenovano “solo potovanje” kar zmrzila. Sicer sem potovati začela že precej zgodaj, vendar vedno v okviru službe ali v družbi. Tudi v tujini sem že živela in tam delala vendar pravi okus in doživljanje sveta sem prvič zaznala, ko sem zbrala pogum in se na potovanje odpravila čisto sama. Od nekdaj sem na ljudi, ki sami potujejo po svetu gledala z velikim spoštovanjem in bila dolgo mnenja, da sama tega ne bi zmogla. Pravzaprav nisem čisto razumela, zakaj bi? Zakaj bi potoval sam, če pa je v dvoje, troje tako  lepše in predvsem lažje? Pa je res?

Priznam, čutiti je bilo veliko strahu in v prvih dneh potovanja tudi precej tesnobe. Bom zmogla? Kako se bom sama znašla? Bom osamljena? Kaj, če me kdo ukrade?"

Na prvi pogled morda. Ko potujemo s svojimi partnerji, prijatelji, se tam zunaj v širnem svetu še vedno pravzaprav gibamo v nekakšni coni udobja, kar seveda ni narobe in ima svojevrsten čar. Na potovanju si tako popolnoma sproščen in lahko deliš lepote in doživetja sveta v družbi svojih ljubih. Vendar danes, ko je za mano tudi solo potovanje, menim, da bi moral prav vsak enkrat v življenju stopiti na takšno pot.

Gre za veliko odločitev in moja prva takšna je prišla iz čisto preprostih in praktičnih vzgibov. Težko je namreč najti nekoga, ki si želi točno takšnega potovanja, s podobnimi aktivnostmi, kot si želiš sam. Zato sem se odločila, da enkrat poizkusim, četudi  z velikim cmokom v grlu. Priznam, čutiti je bilo veliko strahu in v prvih dneh potovanja tudi precej tesnobe. Bom zmogla? Kako se bom sama znašla? Bom osamljena? Kaj, če me kdo ukrade? Vendar na takšnem potovanju kmalu vidiš česa vse si sposoben, kar si nikoli o sebi nisi niti upal pomisliti. Ko potuješ sam začneš svet gledati z drugačnimi očmi. Vidiš bolje, tudi sam v sebe, kaj je pravzaprav največ, kar pridobiš na solo potovanje – potuješ sam vase!

Kar naenkrat spoznaš, da ni ovir, da pravzaprav vse zmoreš sam in da se znajdeš prav v vsaki, še tako nenavadni situaciji, saj si vržen v vodo in imaš na izbiro le dvoje: da potoneš ali pa da se naučiš plavati. In po solo potovanju vsi postanemo dobri plavalci in s tem tudi bolj samozavestni. Iz svoje cone udobja ne stopimo le psihično, temveč tudi fizično, kar se nam kasneje, ko se vrnemo v ‘’realnost’’, pozna na prav vseh področjih v življenju.

Med potovanjem prideš tudi do osvobujajoče ugotovitve, da predvsem nikoli nisi zares  ičsto sam! Postaneš veliko bolj odprt za ljudi, izkušnje in sprejemanje drugačnosti. Naučiš se sproščeno hoditi po svetu in brez težav pristopiti ljudem in prisluhniti njihovim zgodbam. Ja, na svetu ni samo miljarda ljudi vendar prav toliko zgodb, izkušenj in razmišljanj, ki se razlikujejo od naših. In to je ta lepota spoznjanja, da je prav naša raznolikost tista, ki bogati in lepša naše življenje. Tako si začnemo širiti obzorja, postajamo radovedni, privlači nas drugačnost in začnemo odpirati, ne samo ušesa in oči, temveč tudi srce. Ko potuješ sam se tudi z lokalnim prebivalstvom povežeš na drugačen, bolj oseben, način, kot če bi potovali v družbi in s tem globje pristopiš in spoznaš destinacije. Ostreje vidiš, bolje okušaš, vohaš in tudi začutiš lokalni svet.

Med potovanjem spoznaš ogromno ljudi, tako lokalnih kot  podobno mislečih popotnikov, ki so tako kot ti, odprti za nova doživetja in za lepote sveta. Popotniki si pomagajo, si svetujejo, postanejo prijatelji in si odpirajo nova obzorja ter so predvsem zelo zanimivi in dobri ljudje. Prav osvobujoče je, ko obiščeš kraj, kjer te nihče ne pozna in ti začneš pravzaprav spoznavat samega sebe, v svoji najboljši obliki. Ja, ko potuješ sam se tudi sam v sebi bolj odpreš, začneš sijati, postaneš socialen do vsakega živega bitja okoli sebe. Pozdraviš, se nasmehneš, pogledaš, si pozoren in veliko bolje vidiš – ljudi okoli sebe, naravo, živali in predvsem sebe.

Na solo potovanju so na spisku prioritet le tvoje želje in potrebe, ki si jih v času potovanja lahko še bolj jasno izraziš in morda prvič sploh vidiš kaj zares tvoje prioritete so. To ti daje občutek popolne svobode,  kontrole nad življenjem, saj si potovanje načrtuješ sam in sprejmeš odgovornosti, ki jih mogoče v svojem domačem življenju nikoli ne moreš. Postajaš odprt in svoboden za dogodivščine brez potrebnih kompromisov. Moraš zaupati svoji presoji, intuiciji in tudi svetu. Ja, v veliki večini so ljudje na tem svetu prijazni! Seveda med potovanje še vedno pridejo tisti trenutki strahu, negotovosti, dvomov, vednar ti so v nas že od doma. Kot so v nas  tudi občutki samote, vendar prav na solo potovanju se lahko vsega tega lotimo drugače kot doma v coni udobja. Ko si sam v širnem svetu in se MORAŠ v določenih sitacijah znajti in jih takoj rešiti, postaneš kar naekrat popolnoma neodvisen in to je najlepši občutek, ki ti ga solo potovanje da.

Biti sam s seboj je zdravilno in na takšni poti začnemo v lastni družbi uživati še bolj. V življenju ni nič stalnega, (še najmanj ljudje, ki so okoli nas) le mi sami in če se imamo radi in nas lastna družba zabava, nismo nikoli osamljeni. Z razdaljo od doma pa tudi občutimo še večjo  hvaležnost za vse ljudi, ki jih imamo doma in odnose z njimi ne jemljemo za samoumevne. Tudi kraj kjer živimo postane še lepši, ko se vrnemo nazaj.  No čeprav Ljubljana, kot najlepše mesto na svetu, zames sije prav vsak dan J! Mirno lahko rečem, da sem kot ženska (s kar nekaj strahov) iz solo potovanja največ pridobila, ker sem začela prvič v življenju res verjeti, da je vse mogoče.

Svet se je odprl zame in tako mali kot večji kraji so postali osvoljivi. Čeprav je danes najlažje do sedaj prečkati morja in raziskovati celine,  tam zunaj še vedno obstaja toliko različnih izkušenj, znanj in zanimivih ljudi, da je vredno odditi Slepa prepričanja v določene stereotipe in mnogokatero novice iz televizije sem, z lastnimi izkušnjami  iz določenih krajev in kultur iz prve roke, spremenila v svojo resnico. In kakor vem, da obstajajo bolj nevarni predeli sveta, me je solo potovanje  spremenilo v optimisko, ki verjame, da je tam zunaj veliko več varnih krajev in dobrih ljudi s prijaznim srcem. Ja, s solo potovanjem, ki je moj najboljši učitelj in ob enem tudi neverjetno potovanje vase,  sem res začutila  kaj je smisel mojega življenja in kako je živeti s polno paro, brez obžalovanj.

Zberimo pogum, privoščimo si solo potovanje v ta čudežni svet in resnično zaživimo svobodno!

 

 

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.