EN SL

Predsoba številka 2

Predsoba številka 2

Čas je, da zapustimo stanovanje skozi predsobo številka 2. Kot sem že omenil, se v predsobi zataknejo objekti, ki so na poti iz stanovanja, a so nekako tekom čakanja dobili svojo novo vlogo. Ni rečeno, da zadnjo. Torej, v prostoru, skozi katerega izstopim na vrt, se nahajajo omare. Običajne omare, ki so pripadale enoti ob vselitvi. Omare, ki so bile namenjene temu prostoru in so tako uporabne, da sem jih samo napolnil, a estetsko ni so nič več, da bi bile vredne predstavitve. Nasproti je “tovarniški” regal, katerega sem prestavil z dnevne sobe. Ga bom že odnesel ven, samo da dobim obisk, ki mi bo pomagal.

Pa sem odložil kapico zgoraj, pa par čevljev nekje v sredi, pa zabil nekaj žebljev, kamor obesim ključe in tako je nepremično obstal v novi vlogi, katero mislim, bo opravljal še kar nekaj časa. Regal za čevlje, kjer vsak par počiva kot v svojem panju. Ob njem sta dve “tovarniški” mizici, ki sem jih takrat preprosto žložil eno na drugo in tako je nastal uporaben pohištveni element za odlaganje nekaterih vsakodnevno potrebnih rekvizitov. 

 In kot sem že omenil, se ti pri recikliranju veliko stvari zares poklopi. Po ateljeju iščem nekaj, kamor se bo voda z dežnika (ki ima prav tako svoje mesto na obešalniku) stekala. Pa ne najdem ničesar in iz obupa sežem po večji, leseni skledi za sadje češ, bom pa to uporabil."

Slika na ogledalu. Ta je še iz časa kosovca. S kotno brusilko sem na zadnjem delu zbrusil do stekla linije v obliki ženskega portreta, nato pa sem jih pobarval in tako je nastala nežna slika na ogledalu.

Kaj pa vi? Ste že spoznali škratka, ki vam vsakič, ko vtaknete slušalke v žep le-te zaplete v en velik zapetljaj. Včasih se jih loti tudi, ko jih samo ovijemo okoli roke in pospravimo na polico. No, tipkovnica je iz serije slik : Kar v življenju šteje : in škratek je ne doseže, torej slušalke ostanejo pripravljene za takojšnjo uporabo.

Še najlepši, iz odpadkov izdelan kos v tej sobi je, obešalnik. Nekaj delov zavrženega kolesa, ena železna cev in pokrov starega sesalca Omega ter košara so elementi, s katerih je zgrajen. Železne dele sem po večini zvaril, nekatere samo nasadil, vse skupaj pa pobarval z akrilno barvo v spreju in tubi. Ima vse, kar potrebujem. Kljukice za pet do nekaj več kosov jakn. Kupolo, kjer počivajo klobuki in se ne mečkajo – tega do sedaj še nisem zasledil in je zares priročno. Košaro, ki jo ob odhodu vzamem s kapo in rokavicami skupaj z obešalnika in potem samo obesim na krmilo kolesa, kapo na glavo in rokavice na roke pa gremo. Ko prideš domov, ponoviš vajo v obratni smeri in tako je redno vse na svojem mestu. In kot sem že omenil, se ti pri recikliranju veliko stvari zares poklopi.

Po ateljeju iščem nekaj, kamor se bo voda z dežnika (ki ima prav tako svoje mesto na obešalniku) stekala. Pa ne najdem ničesar in iz obupa sežem po večji, leseni skledi za sadje češ, bom pa to uporabil. Sedela je visoko na polici, njena vsebina mi ni bila znana. Mislil sem, da je prazna in jo sunkovito, v skoku potegnil s police, a na glavo mi pade plehnat lonček. Ups, lonček, odlično. Ko ga poberem s tal presenečen zagledam male dežnike, ki krasijo njegovo zunanjost. Kaj sem iskal? Ja, nekaj, kamor se bo cedilo z mokrega dežnika…Torej, še en dokaz, da se vam poklopi, če mislite dobro.

V kompletu s samostoječim obešalnikom pride tudi stenski, prav tako izdelan iz delov koles. 

Pa smo končno na izhodnih vratih, ki vodijo na vrt. Tukaj je bil pod zadnjo stopnico kanal za meteorno vodo, prekrit z rešetko, ki je moje bose noge nikakor niso sprejele kot nekaj nežnega. Tako sem jo vedno prečkal zračno in nevarno in nekajkrat je bil pristanek v predsobi dokaj spektakularen. Pa sem se nekega popoldneva, ko mi je viška hodilo pol ure odločil urediti tudi to. Razdrl sem ostanke palet, na tla položil nekaj deščic, da sem podboj vrat ujel z višino lesenega poda, katerega sem se ga lotil. 

Nato sem z ročnim cerkularjem po meri odrezal nekaj lepših deščic in jih privil v tiste spodaj. Tako sem dobil nogam prijazno pohodno površino brez grdega kanala, brez nivojske spremembe pri okviru vrat in sprehod je postal lepši ter varnejši. Kaj vas čaka vrh stopnic izveste v naslednji objavi. Uživajte življenje, mislite dobro in tako se vam bo tudi godilo. 

Več na: www.maticpraznik.com

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.