EN SL

Pri razvoju trajnostnega turizma na prvem mestu meščani

Intervju za STA direktorico Turizma Ljubljana Petro Stušek.

Pri razvoju trajnostnega turizma na prvem mestu meščani

Intervju za STA direktorico Turizma Ljubljana Petro Stušek.

V Ljubljani, letošnji zeleni prestolnici Evrope, je avgusta v ospredju trajnostni turizem. Ta je "ena od zelo velikih prednosti in absolutna dodana vrednost" slovenske prestolnice, pri njegovem razvoju pa morajo biti na prvem mestu meščani, je v pogovoru za STA poudarila direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek. 

V Ljubljani izstopa mestno jedro, ki je zaprto za promet: "Tako imajo lokali vrtove, ob Ljubljanici je neke vrste dnevna soba mesta, prebivalci ta del jemljemo kot naš osrednji dnevni prostor. Posledično je ozračje zelo sproščeno, vse to pa čutijo tudi tujci." Ljubljana je v trajnostnem smislu lahko zelo ponosna tudi na naravno čisto pitno vodo - to v prestolnicah drugih modernih evropskih držav ni tako samoumevno kot pri nas, je spomnila Stuškova. Prebivalci in obiskovalci lahko vodo uživajo tudi iz pitnikov, na njih lahko napolnijo svojo stekleničko in tako ne kupujejo novih plastenk.

Pestra je tudi ponudba na področju lokalne kulinarike. "Ni težko najti lokalov, ki ponujajo lokalne jedi. Veliko vlagamo v vzdrževanje projekta Okusi Ljubljane, s katerim izobražujemo tako domače prebivalce, kaj so jedli naši predniki, kot seveda privabljamo tujce - ko potujemo, vedno želimo poskusiti lokalno hrano," je dejala Stuškova. Ljubljanski turistični delavci spodbujajo tudi programe, kot so lokalne mikropivovarne, svojevrstna posebnost so doživetja na Ljubljanici. "Kje drugje lahko še v centru mesta supaš, ribariš ali voziš kanu? To so stvari, ki Ljubljano postavljajo na zelo visok nivo trajnostnega turizma," je naštela sogovornica.

 

Nagrada Zlato jabolko, ki jo podeljuje Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev FIJET - primerjajo jo s turističnim oskarjem.

Trajnostni turizem je vpet v našo vsakdanjost bolj, kot si mislimo. Na prvem mestu morajo biti meščani, v povezavi s tem pa razvijamo programe."

Širjenje ponudbe proti obrobju
V luči razvoja trajnostnega turizma Ljubljana širi turistično ponudbo proti obrobju mestnega središča. "Omogočiti moramo tudi oglede oziroma doživetja zunaj strogega centra - s tem se sam center sprosti ter ostaja prijazen in prijeten za meščane," je poudarila Stuškova. Na Turizmu Ljubljana se tako med drugim trudijo razpršiti turistične tokove, da se vsi turisti ne zadržujejo na Tromostovju, "ampak jih opozarjamo tudi na druge zanimive točke - proti Tivoliju, Špici, Botaničnemu vrtu". Tudi prireditvene prostore se trudijo širiti zunaj strogega centra, da se tja preusmerijo množice ob priljubljenih prireditvah. Turiste vabijo tudi k obisku širše osrednjeslovenske regije. "Tudi domačini ne vemo dobro, kakšne bisere imamo v regiji. Zato smo tudi izdali brezplačne brošure o znamenitostih v okolici Ljubljane v slovenščini in angleščini," je povedala Stuškova.

Vsak dan, tako pozimi kot poleti, so organizirani izleti v širšo osrednjeslovensko regijo ter druge konce Slovenije. "Namen je, da turisti spoznajo več Slovenije, da ne ostajajo samo v centru in da imajo razlog, da ostajajo dlje," je pojasnila sogovornica. V tej luči poteka tudi priprava nove strategije za turistični razvoj regije - stara se izteče letos.

Sodelovanje z oblastmi in turističnim gospodarstvom
Za razvoj trajnostnega turizma je enostavno nujno dobro sodelovanje z mestnimi oblastmi, je poudarila direktorica Turizma Ljubljana: "Če ne sodeluješ z vsemi oddelki znotraj mestne oblasti, pa seveda da imaš nekoga nadrejenega, ki ima vizijo, za nas je to župan Zoran Janković, enostavno ne gre. Nujno je, da si povezan s sodelavci - v našem primeru širšo mestno družino - kot tudi z lokalnim turističnim gospodarstvom. Z enimi in drugimi moraš delati z roko v roki."
V Ljubljani se pomena trajnostnega turizma zaveda tudi turistično gospodarstvo. "Morda je v prejšnjih letih vsak še deloval bolj zase, zdaj pa se zmeraj bolj združujemo - na primer pri pridobivanju eko certifikatov, pa tudi pri skupni promociji," je poudarila Stuškova. Tudi na Turizmu Ljubljana se trudijo gospodarstvu prisluhniti ter mu pomagati tam, kjer potrebuje podporo.

"Turistično gospodarstvo je tudi prepoznalo vrednost naziva Zelena prestolnica Evrope. Po vabilu k soustvarjanju programa v tem mesecu smo imeli sladke težave, kako vse zainteresirane razporediti - pridružili so se nam naši partnerji, pa tudi kakšni, s katerimi sodelujemo prvič. Tudi iz drugih koncev Slovenije smo jih povabili ravno iz prej izpostavljenega razloga - ker nam je pomembno, da gost v Ljubljani ve, kako blizu so druge znamenitosti v Sloveniji in da lahko gre ven iz Ljubljane," je dejala Stuškova.

Želja je svetovno prepoznavna atrakcija
V prihodnje se bodo v Turizmu Ljubljana vse bolj osredotočali na izbor inovativne vsebine za turiste na področju cele regije, zelo bo pomembno nadaljnje povezovanje z gospodarstvom. "Ne gremo toliko v razvoj infrastrukture, ampak vedno bolj v razvoj vsebine. Še naprej bomo skušali razbremeniti center ter pridobiti še več gostov iz drugih celin, ki bodo ostajali dlje in trošili več," je o načrtih za prihodnost povedala direktorica Turizma Ljubljana.
Vzpodbujali bodo tudi trajnostne prakse pri partnerjih, da se bodo širili ne le eko certifikati, ampak tudi eko ponudba v širši regiji. "V Ljubljani in bližnji okolici to zelo posvajamo, drugje pa tovrstno ponudbo tudi že imajo, a je ne prepoznajo kot takšne, še manj pa tržijo," je menila sogovornica. Z odprtimi rokami bi sprejeli tudi kak večji infrastrukturni projekt: "Na širšem območju regije si želimo novo atrakcijo, kot je koliščarski park - da bi bila svetovno znana in vezana na našo dediščino. Ljubljana je vse bolj prepoznana, vendar svetovno znane atrakcije nimamo. Želimo zanimiv, informativen projekt, kjer bi se ljudje imeli res lepo." Med željami pa so tudi take, kjer ljubljanski turistični delavci sami ne morejo storiti veliko. Tako bi bila potrebna zakonska ureditev, ki bi zagotovila možnost učinkovite registracije in spremljanja vseh namestitev iz segmenta delitve ekonomije, je izpostavila Stuškova. Prav tako se, še posebej zaradi razvoja poslovnega turizma, ki je prav tako med prioritetami, ne bi branili novih letalskih povezav. Če bi lahko oblikovali neomejen seznam želja, pa bi nanj zagotovo dodali tudi učinkovito - po možnosti železniško - povezavo med prestolnico in letališčem, je še naštela sogovornica.

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.