EN SL

Razmišljanje o novih tehnologijah in ekoloških inovacijah za učinkovitejši trajnostni razvoj

Razmišljanje o novih tehnologijah in ekoloških inovacijah za učinkovitejši trajnostni razvoj

Tokratni blog v sklopu serije Meščanka je zapisal dr. Slavko Žitnik iz Global Shapers Community Ljubljana. 

Življenjski trendi se se skozi čas spreminjajo. Vzporedno se spreminjamo tudi mi kot družba in postajamo pozorni na različna vsakodnevna vprašanja. Dandanes nas v trgovinah mnogo pogleda, koliko sladkorja vsebuje posamezen izdelek, iz katerih sestavin je narejen, od kod prihaja, ali je mogoče proizvod biološke pridelave in podobno. Še pred dobrim desetletjem se o tem ni nihče spraševal - no, mogoče le nekateri posamezniki. Prav tako, kot postajamo pozorni na zdravje in kvaliteto svojega življenja, kot družba postajamo pozorni na naš vpliv na okolje.

Menim, da se imamo za pripadnike razvitega dela sveta, ki poskuša s tehnologijo zmanjšati škodljive vplive na okolje. Pa res to počnemo? Verjetno že, vendar malenkostno prepočasi, saj imajo veliko vlogo pri tem tudi ekonomski vplivi velikih multinacionalk, ki jih predvsem skrbi za zaslužek - pa so take le multinacionalke ali smo tudi mi? Vsak naj razmisli sam pri sebi. 

Podjetje Google naj bi v letu 2016 po znanih podatkih za svoje podatkovne centre porabil cca. 3.2GW energije (37% od tega naj bi je bilo iz obnovljivih virov). To je sicer ogromno, vendar je množična tudi uporaba njihovih storitev in je verjetno ta poraba še vedno bolj ekonomična, kakor če bi se na vse sestanke odpeljali fizično, tiskali gore papirja in jih pošiljali po navadni pošti, ..."

Katere tehnologije pa so sploh že na voljo za učinkovitejši trajnostni razvoj? Odvisno od področja, zagotovo pa se največ pogovarjamo o rabi elektrike. Vendar tudi tu ni vse zelo svetlo. Vsi namreč uporabljamo ogromno naprav na električno energijo, čedalje bolj so popularni tudi električni avtomobili, za katere menimo, da so eni najbolj čistih. Mogoče to drži, vendar se moramo vprašati, od kod energija prihaja - so to hidroelektrarne, vetrne elektrarne, termo elektrarne, jedrske elekrarne, fuzijske elektrarne?

Čeprav se včasih počutimo, kot da zelo skrbimo za okolje, moramo gledati celostno. Vsi poznamo zgodbe, da so lahko vetrne elektrarne neprimerne za ptice, zato je bil razvit tudi nov tip vetrnic, ki še ni v uporabi. Pri hidroelektrarnah neposredno spreminjamo vodotoke rek, gradimo jezove in ustvarjamo težjo prehodnost za favno. Termoelektrarne spuščajo v ozračje različne škodljive trdne delce, ki so odvisni od kuriva - seveda naj bi filtri vse to zajeli - pa res zajamejo? Jedrske eletrarne so nevarne ob nepravilni uporabi in z njihovo uporabo nastaja radioaktiven stranski produkt. Torej, če se vozimo z električnim avtomobilom, še ne pomeni, da smo za okolje storili že vse.

V IT svetu in tudi drugje se vzpostavlja trend dela od doma. Pri tem lahko oddaljeno sodelujemo na sestankih, pripravljamo dokumente in izvajamo aktivnosti, za katere nam ni potrebno biti fizično prisoten v pisarni. Res je, da tudi v tem primeru ne pomeni, da ne povzročimo nobenega vpliva na okolje, saj se celotna infrastruktura, ki jo uporabljamo, fizično nekje nahaja - kabli ali brezžični signali, strežniki. IT velikani v Evropi gradijo svoje podatkovne centre bližje severu, saj je tam hladneje in lahko posledično porabijo manj energije za hlajenje strežnikov. Kljub temu pa je njihova poraba ogromna. Podjetje Google naj bi v letu 2016 po znanih podatkih za svoje podatkovne centre porabil cca. 3.2GW energije (37% od tega naj bi je bilo iz obnovljivih virov). To je sicer ogromno, vendar je množična tudi uporaba njihovih storitev in je verjetno ta poraba še vedno bolj ekonomična, kakor če bi se na vse sestanke odpeljali fizično, tiskali gore papirja in jih pošiljali po navadni pošti, ...

Verjetno ste že slišali, da v zadnjem času postaja popularen Internet stvari (angl. Internet of Things). Tehnološko ni to sicer nič novega, vendar je zaradi nizke cene naprav, njihove zmogljivosti in manjše porabe električne energije, možno že v velikosti kovanca sestaviti napravo, ki bo lahko samostojno dalj časa pošiljala zajete podatke - na primer temperaturo, jakost svetlobe, ... Poleg senzorjev, ki znajo pošiljati podatke, pa so zanimivi tudi aktuatorji, s katerimi lahko na primer odpiramo in zapiramo vodo, spuščamo rolete in podobno. Ta tehnologija bo omogočila upravljanje na daljavo in množično zbiranje podatkov, ki bodo lahko uporabljeni za različne optimizacije in prihranke. Znano prognostično podjetje Gartner napoveduje, da bo do leta 2020 v Internet stvari povezanih več kot 20 milijonov različnih IoT "napravic". Slednje bodo sicer lahko omogočile boljše trajnostno delovanje, vendar moramo pri tem tudi paziti na onesnaženje, saj bo možno te male napravice postavljati kjerkoli v naravi za merjenje poljubnih stvari. Torej, lahko se zgodi, da bomo posejali svet z neko tehnologijo, ki bo čez čas postala odslužena in je zaradi vseprisotne razsejanosti ne bo moč popolnoma počistiti.

Z vsakim ravnanjen nekako vplivamo na okolje in ljudi okoli nas. Tisto, kar se nam včasih zdi trajnostno in ekološko, morda sploh ni, zato o tem vedno podrobno razmislimo in izberimo takšno tehnologijo, ki naj bi imela celostno najmanj negativnih vplivov. Bodimo pa seveda tudi sami inovativni in predlagajmo lastne tehnološke izboljšave - #ShapeIt!

 

 

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.