EN SL

SAMOOSKRBA FEBRUARJA NA TOČKI. ZATE.

Zakaj bi se sploh šli samooskrbo?

SAMOOSKRBA FEBRUARJA NA TOČKI. ZATE.

Zakaj bi se sploh šli samooskrbo?

Tokratni blog Meščanka je zapisala Maruška Markovčič, višja svetovalka v Odseku za podeželje v Mestni občini Ljubljana.

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi takole: »Samooskrba je oskrba samega sebe: samooskrba s kmetijskimi pridelki.« Tako kot slovar tudi večina nas najprej pomisli na hrano. Vse kar lahko pridelamo sami, doma na vrtu, balkonu, okenski polici, tisto kar lahko naberemo. Kljub temu, da je postal izraz samooskrba sinonim za prehransko oskrbo, pa je samooskrba veliko, veliko več. Kaj pa oskrba z vodo, z oblačili in obutvijo, z različnimi energijskimi viri, z delovno silo, z lesom, pohištvom... Vse kar bi nam na koncu omogočalo, da preživimo sami brez pomoči drugih in da ne ostanemo goli in bosi. 

Glede na to, da so februarske vsebine na Točki. Zate nastale v okviru Odseka za razvoj podeželja, ki deluje v okviru Oddelka za varstvo okolja, sem se tudi sama pri pripravi vsebin in koncepta osredotočila na samooskrbo z lokalno pridelano hrano. 

Da bi lahko kar najbolje zasnovala vsebine, sem si najprej postavila temeljno vprašanje – Zakaj bi se sploh šli samooskrbo? Ker si s tem zagotavljamo prehransko neodvisnost, ker na ta način razbremenimo okolje, ko skrajšamo poti od njive do mize, z vsem pa zagotavljamo prehransko varnost, saj vemo na kakšen način je vse skupaj pridelano. Vsak trenutek imamo namreč možnost stopiti do kmeta in pogledati kako prideluje mojo hrano. 

Vsakič znova se mi potrjuje dejstvo, da je znanje osnova za pravilno ravnanje."

Za osnovo snovanja vsebin sem izbrala Strategijo razvoja podeželja Mestne občine Ljubljana za obdobje 2014-2020, kjer smo si za prvi in temeljni cilj postavili vodilo Zagotavljanje kakovostnih dobrin kmetijstva in gozdarstva iz ohranjenega okolja z namenom samooskrbe MOL , pri čemer moramo vedeti, da v  Mestni občini Ljubljana trenutno deluje 826 kmetij, ki so v povprečju velike 7 ha od katerih jih 23 kmetuje po načelih ekološke pridelave, ostali po načelih integrirane pridelave, le redki pa nadaljujejo s konvencionalno pridelavo.

Pomembno vodilo je bila ugotovitev do katere so prišli v okviru projekta Foodmetres (Biotehniška fakulteta UL), da bi lahko Mestna občina Ljubljana, če bi uspela optimalno izkoristiti razpoložljive potenciale (kmetijske površine in človeški potencial), dosegla 50 % stopnjo samooskrbnosti. Pomembno je bilo tudi dejstvo, da v letošnjem letu nastaja na območju Rakove jelše novo vrtičkarsko območje, kjer bodo meščani sami pridelovali svojo hrano in da so vrtičkarji pomembna ciljna skupina s katero je potrebno vzpostaviti kvalitetno komunikacijo, če si želimo trajnostno ravnanje z okoljem.

Nastal je program, ki je zainteresirane meščane prvi teden seznanjal, drugi osveščal, tretji odkrival dobre prakse na področju samooskrbe v Mestni občini Ljubljana, četrti pa jim je odprl  perspektivo pomena povezovanja pridelovalca in potrošnika. Ob sobotah je nekaj lokalnih ponudnikov prodajalo svoje izdelke in pridelke, ob petkih pa so se predstavila različna strokovna društva, ki delujejo v Mestni občini Ljubljana in povezujejo številne posameznike od sadjarjev do čebelarjev.

V nadaljevanju predstavljam vsak sklop na kratko, dodani akcent pa ponujam v premislek.

SVETOVALNICE – vsakič znova se mi potrjuje dejstvo, da je znanje osnova za pravilno ravnanje. Številnim nevšečnostim bi se pogosto lahko ognili, če bi se prej ustrezno podučili. Zaradi tega sem zasnovala svetovalnice, kjer so strokovnjaki z različnih področij v kratkem uvodnem predavanju predstavili temo, nato pa je bil čas za konkretna vprašanja obiskovalcev. Zainteresirani so se seznanili s pomenom pravilnega gnojenja, z organskim trajnostnim vrtnarjenjem in homeopatijo, s pravilnim ravnanjem s sadnim drevjem, jagodičevjem, zelenjavo in čebelami, izvedeli pa so tudi, kako si lahko pripravijo ekološki vrt.

Akcenti:

  • praviloma so tla v Mestni občini pregnojena. Kdor želi pravilno gnojiti, naj se obrne na Kmetijski inštitut Slovenije, kjer mu bodo naredili analizo zemlje in mu svetovali pri nadaljnjem gnojenju;
  • lepše kot ravnamo z zemljo in je ne prekopavamo vsako leto, bolj bomo vzdrževali ravnotežje v njej;
  • čebelarimo lahko tudi v mestu, za kar pa potrebujemo veliko znanja in natančnosti;
  • tla v Mestni občini Ljubljana nam omogočajo, da pridelamo najrazličnejšo zelenjavo. Sadimo avtohtone vrste zelenjave in sadja in s tem ohranjajmo našo gensko banko, istočasno pa se prehranjujmo sezonsko, torej v skladu s tem kaj raste v določenem obdobju.

URBANO KMETIJSTVO – pojem, ki je vedno bolj prisoten v našem vsakdanu. Mestna občina Ljubljana se lahko pohvali, da ima preko 8.831 ha kmetijskih površin in da njeno zeleno zaledje predstavlja kar 2/3 njene celotne površine. Meščani si vedno pogosteje želijo pridelovati tudi hrano v urbanem jedru. Ravno zaradi tega je bil cel dan namenjen urbanemu kmetijstvu, kjer so bili predstavljeni vrtički v Mestni občini Ljubljana in različni projekti in primeri dobrih praks: Pustolovska pot, Green Surge in Foodmetres, Pot dobrot – Skupaj na ploščad!, Skupnostni urbani vrt Onkraj gradbišča, vrtnarjenje Irene Woelle v Ljubljani in pa urejeni vrtovi Pridelaj.si.

Akcenti:

  • če ideja pride s terena in ima nosilca bo prej uspela kot pa nekaj, kar pride od zgoraj navzdol. Lokalni ljudje so pogosto duša in srce dogajanja;
  • vrtički niso namenjeni le pridelavi, so predvsem prostor druženja, izobraževanja in socializacije;
  • z željo, odnosom do zemlje, brez pričakovanja in s proaktivnostjo se lahko premikajo gore.

»OD PRIDELAVE DO PRODAJE LOKALNO PRIDELANEGA« – okrogla miza, ki je predstavila primere dobrega sodelovanja med pridelovalci in potrošniki. Predstavile so se različne oblike trženja od prodaje na domu, skupne organiziranosti prodaje (Nakupujmo skupaj), do sodelovanja lokalnih pridelovalcev in hotelirjev v Ljubljani (Kratke Zelene verige).

Akcenti:

  • za dobro sodelovanje je pomembno, da se pridelovalec in potrošnik poznata. Ko zgradita sodelovanje na zaupanju in prijateljstvu je njuna vez dolgoročnavsak način pridelave ima svojo ciljno skupino.
  • vsak poišče ponudbo primerno svojemu trenutnemu prepričanju, ki pa se lahko spremeni;
  • za uspeh je potreben čas, kvalitetna ponudba, vztrajnost ene in druge strani, čisti namen in zaupanje.

Dogajanje na Točki. Zate sta popestrili še dve razstavi. S produkti so se predstavili ponudniki, ki so vključeni v Ljubljansko košarico ter čebelarji in ponudniki, ki oblikujejo Čebeljo pot. Predstavili sta se tudi Četrtna skupnost Šmarna gora in Vič, ki sta bili v okviru meseca februarja ambasadorki Zelene prestolnice Evrope 2016, osnovna šola in vrtec, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Prirodoslovni muzej Slovenije in ProstoRož.

V veliko veselje mi je, da je bil mesec februar v okviru Zelene prestolnica Evrope 2016 priložnost za pripravo učnega modela, v okviru katerega je bil zasnovan program, s katerim bomo v prihodnjih letih nadaljevali, potekal pa bo celo leto in nudil ustrezno podporno okolje vsem, ki jih samooskrba veseli in se jim zdi pomembna.

Do konca aprila bomo na spletni strani http://www.ljubljana.si/zeleni-prag-ljubljane posebne vsebine namenili samooskrbi in vsem zainteresiranim bo na voljo širši opis dogajanja v februarju in gradiva, ki so jih uporabili naši predavatelji.

Hvala vsem, ki ste sooblikovali program in nam s tem  pomagali, da je mesec uspel! Hvala vsem, ki ste se februarja družili z nami!

Maruška Markovčič, višja svetovalka
Oddelek za varstvo okolja
Odsek za razvoj podeželja

 

 

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.