EN SL

Svoboda

Svoboda

Končno lahko zakorakamo na svobodo. Rad živim zunaj. Doma samo jem, se tuširam in spim. Pa zavijemo na vrh stopnic levo in že smo na mini vrtku, kateri ne zahteva posebne pozornosti v negi. Nekoč je idilično podobo kvaril set “tovrniške” mize in štirih stolov. Tega sem seveda preko interneta prodal, po “javnih skladiščih” nekaj kosov palet nabral in z manjšim vložkom časa, se vrt z novim pohištvom ponaša.

Klasičen razrez palet po tehtnem premisleku sem že omenjal. Gre za to, da veš, kaj si želiš, v mislih zrišeš sliko končne podobe, predvidiš, kaj ostane od palete, če jo režeš na določenih mestih in z ostanki skupaj skombiniraš neko kompaktno formo. Ponavadi material in njegova oblika narekujeta končno podobo. Poljubno pobarvaš, če se ti da brusiti ali pa si rečeš, da ti je tako všeč in ti s časom res postane. Zelišča kot uporabni in estetski element. Zasajena v starih “ajmarjih”, posodah za mast in tistih za noge prat, ker pač – kupi čim manj. Meni so stokrat bolj simpatična kot karkoli “tovarniškega” in dodajo svojo noto vrtni idili.

Končno lahko zakorakamo na svobodo. Rad živim zunaj. Doma samo jem, se tuširam in spim. Pa zavijemo na vrh stopnic levo in že smo na mini vrtku, kateri ne zahteva posebne pozornosti v negi. Nekoč je idilično podobo kvaril set “tovrniške” mize in štirih stolov. Tega sem seveda preko interneta prodal, po “javnih skladiščih” nekaj kosov palet nabral in z manjšim vložkom časa, se vrt z novim pohištvom ponaša.

Po potki naprej te pelje gneča tlakovcev, nato pa pot zavije levo čez travnati odsek, na katerem se v deževnih dobah zadržuje voda in nastaja blato. Ne ne, nič več, pot je tlakovana.

Bil je bar in njegov vrt, ki sem ga postavil iz odpadnih materialov, ponovno sem jih uporabil a naključje je hotelo, da sem v trenutku, ko ga je bilo zaradi birokracije potrebno odstraniti, potreboval jaz na svojem vrtu material. Torej, moj vrt, ugotavljam, je že druga reciklaža. Nekateri boste prepoznali te objekte. Pot je tlakovana z opekami in pralnimi ploščami, ob robu korita z želišči in robidami. Pripelje nas do kučice.

Kučica je že stala, vrata so gledala na zahod in vstop z motorjem je bil podoben “off road” izletu. Dobro, kaj lahko naredim? Potrebujem vhod z dovozne poti, torej s severa.

Z merilom sem opravil nekaj preprostih meritev, narezal nekaj remlčkov, ostankov z omenjenega vrta, jih privil v steno kučiče tam, kjer sem želel vrata in z nekaj rezi ročnega cerkularja so se odprla (ne pozabi na pante, ki jih montiraš pred rezanjem). Nova, malo povešena toda vrata, ki se odprejo na široko. S finesami sem jih spravil v pravilno lego, montiral sistem za zaklepanje in življeneje je postalo za zrno enostavnejše. Prvotna vrata sem vlomilcem zavijačil z dolgimi vijaki in jih v zimskem času založim z drvmi, ki čakajo na svojo vlogo, spravljena pod kapom kučice.

Par korakov naprej, nov zaplet, ki ti vzame zrno lagodnosti življenja. Dovoz, kjer parkiram avtomobil je ozek in dostop do novih vrat postane nov izziv. Pljunek v roke, pa še lopata in prikolico zemlje naloži, požagaj drevo, z opek sezidaj škarpico in bo. Ja, zares preprosto. Ko sem peljal zemljo na barje, kjer sem jo stresel nekam ob rob ceste (ni panike, malo v šali) sem sproti pobral nekaj zlomljenih betonskih robnikov in z njimi tlakoval netlakovani del dovoza. Spet se mi je poklopilo in tako je bil projekt zaključen v enem popoldnevu.

Pa je bilo potrebno vse skupaj še malo začiniti. Bila je tudi priložnost in tako sem v avto naložil nekaj odpadnih tramov in temu podobnih lesenih kosov in si sestavil nadstrešek. 

Hop za računalnik in poglej kakšen filmček, kako se to dela. Ja, kar nekaj časa sem rabil, da sem si dovolil pogledati in ugotovil, da sem zato hitrejši, kot če sam odkrivam na novo. S časom se pa varčuje.

Torej, po vzoru starih tesarjev sem stesal nadstrešek sam, z motorko, bormašino in brez lestve..ker je pač nimam in dokler gre, pač gre. Uporabi avto, splezaj na streho in mu dodaj še eno uporabno vrednost. Potreboval sem en dan, tako da če se kdo kdaj izgovarja in prelaga, to ne velja. Lotite se dela, ker se vse da. 

Kritino za nadstrešek sem kupil. Pa vijake in distančnike tudi. Ja, privoščil sem si, medtem ko je kučica krita s ploščami iz grafične tiskarne. Želel sem veliko svetlobe pod nadstreškom, saj sem čutil, da bom tam veliko ustvarjal. Res je, postaja moj letni atelje. Napeljal sem elektriko, vodo in zdaj imam vse. Plani so večji za naprej, toda trenutno mi odlično služi. Bilanca stanja z vsem potrebnim materialom za omenjeni komfort je 190 eurov. 

Umivalnik: Zavorni disk, železna cinkana cev, po kateri teče odpadna voda, zgoraj senčnik lestenca, privit z zvončkom, del kolesa, na katerem visi vedro in kos pleha za poličko. Nosilec vrtne cevi: Sprednje vilice kolesa obrnjene na glavo. Pljunite v roke in se lotite prenove, dozidave ali predelave.  

Več na: www.maticpraznik.com

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.