EN SL

Tržnica, vir zelene energije

Tudi naši ambasadorji so zeleni blogerji.

Tržnica, vir zelene energije

Tudi naši ambasadorji so zeleni blogerji.

Tokratni blog je napisal naš zeleni ambasador Miha Pongrac.
--

Če me kot kulinaričnega blogerja vprašate, kam se mora človek odpraviti po avtentično hrano, ko obiskuje neke države oziroma mesta, vam lahko izstrelim kot iz topa – na tržnico. Teh ima precej tudi Ljubljana, med večjimi so tu koseška, šišenska, tržnica v Mostah in v BTCju, meni najlepša pa je Centralna tržnica, za katero menim, da pravzaprav predstavlja če ne že srce Ljubljane (naj to ostane Prešernov trg), pa vsaj enega od drugih vitalnih organov – morda želodec, če smo že pri hrani?

Na Centralno tržnico hodim že od nekdaj. Še vedno se spomnim otroških dni, ko sva s pokojno babico ovinkarila med branjevkami, ki so barantale in na vsak način želele pritegniti najino pozornost. »Mišek, sveže jagode imam, zagotovo jih bo babica kupila svojemu vnučku!« In jih je, seveda, saj so bile res slastne, sladke, polne in tako dišeče, da se jim je težko uprl še tisti največji nergač. »Pa še košarico za domov, ane gospa?«

Res imamo srečo Ljubljančani in Ljubljančanke, da imamo tako dinamičen, življenja poln prostor, ki menim, da se ne le uspešno upira ponudbam velikih trgovskih centrov, ampak mu konkurira na kar se da najboljši način – s kakovostjo in pestrostjo."

Ugotavljam, da se je bolj malo spremenilo, kljub temu, da približno 20 let kasneje hodim »na trg« za potrebe svojega gospodinjstva. Še vedno me vabijo »na tako zrele marelice«, »domače so breskve, poskusite jih« in pa seveda, »tale volovsko srce, takih ne dobite nikjer razen pri nas«. Poskusim malo tu, malo tam in se res prepričam, da kupim najboljše…no, res pa je, da imam nekaj tistih, pri katerih sem seveda stalna stranka. »Kaj bova vzela danes, solatke kaj, morda pa rabite blitvo boste kakšne ribe pekel?«

Ves ta duh, pozdravljanje, nasmeški, klepetanje in odkrivanje novih receptov za jedi, ki jih lahko pripravljamo iz sestavin, ki so na voljo, ali pa zgolj poizvedovanje o lokalnosti proizvodov in tem, kako denimo letošnje vreme vpliva na pridelek, me vedno znova navda s prav posebno dobro voljo – začutim namreč, da so ljudje predani temu, da bodo nekaj, kar so posadili v zemljo in čakali, da bo zraslo oziroma obrodilo, lahko prodali kot svoje. Tržnica je mikrokozmos podjetništva, tu se priučiš vse, kar se danes najbolj ceni na trgu dela. Kako oglaševati svoj produkt, da bo izstopal med vsemi ostalimi. Ali kako »pitchat« pred strankami, da se bodo odločile za tvoj proizvod. Pa tudi če bo to le pol kile kislega zelja.

Res imamo srečo Ljubljančani in Ljubljančanke, da imamo tako dinamičen, življenja poln prostor, ki menim, da se ne le uspešno upira ponudbam velikih trgovskih centrov, ampak mu konkurira na kar se da najboljši način – s kakovostjo in pestrostjo. Če prvo lahko čutimo, ko ugriznemo v katero od nektarin ali kumaric, se druga kaže še v vsej dodatni ponudbi tržnice – od tovornjačkov s hrano, kjer pečejo ribe in piščance, do številnih kavarn (ste že obiskali novoodprto Magdo? Posedeli kdaj na kavi v Shakiri?), pa tudi ostalih tako prehranskih proizvodov (denimo Ghee-jem) in neprehranskih (suha roba, copati…). In seveda je tu tudi pokrita tržnica, ki zunanjost lepo dopolnjuje z vsem, kar še potrebujemo za pripravo prvovrstnih obrokov – od mlečnih izdelkov do kruha, slaščic, oreščkov, namazov in še česa.

Tujce zato pozovem, naj si malico sestavijo kar tu in pojedo ob pogledu na Ljubljanico ali posedijo v katerem od lokalčkov – izdelki iz tržnice jih napolnijo z virom nove energije, ki jih potrebujejo denimo za premagovanje poti na grajski grič. In hvaležni so mi, pogosto mi pravijo, da sadje in zelenjava pri njih nista tako dobrega okusa kot pri nas. Morda je to zato, ker pri nas še vedno prepoznamo tisti X faktor prvovrstnih proizvodov – pravim mu »zelena energija«, svežost, sezonskost, kakovost – in ga z našim znanjem o tem, kaj je dobro prenašamo iz roda v rod. Tako je moja babica meni dala znanje o tem, katera solata je pri kateri branjevki boljša. In tako bom tudi jaz to znanje predajal naprej mojim otrokom in vnukom.

Če vas premalokrat življenje odnese na kakšno tržnico, združite obisk Centralne tržnice denimo z obiskom Odprte kuhne. Ali pa obiščite sobotno eko tržnico na Pogačarjevem trgu. Naj postane »na trg« obred vašega življenja, ki vas bo vsaj enkrat na teden napolnila z zeleno energijo. Ne gre za uradno terapijo, vendar deluje terapevtsko. Za to dam lahko roko v ogenj. In ko smo že pri koncu, še zadnje priporočilo. Če želite biti res zeleni, potem vedite, da so zdaj v sezoni zelene fige. Na tržnici jih že imajo. In res so dobre. Zato si privoščite kakšno.

---

Miha piše tudi svoj blog. Več informacij tukaj.

 

 

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.