EN SL

Zaplavajmo ven iz cone udobja

Življenje je kot ladja. V pristanišču je sicer varnejša, vendar za to ni bila zgrajena.

Zaplavajmo ven iz cone udobja

Življenje je kot ladja. V pristanišču je sicer varnejša, vendar za to ni bila zgrajena.

Tina, zakaj se tako ženeš? Zakaj delaš norca iz sebe? Zakaj nikoli ne miruješ? Me že vrsto let sprašuje moja okolica. Saj res, kam pravzaprav bežim?  No, saj vem - ven iz svoje cone udobja – kjer ne obstaja nikakršnega tveganja, strahu in negotovosti. Vendar zakaj bi bežala ven iz tega udobja?

Maroko

Nič nam ne pomaga vztrajati v coni udobja, saj to pravzaprav ni, če smo v njej nezadovoljni."

Ker verjamem, da je cona udobja pravzaprav prekleto nevarna, saj nas uspava in nas vleče v nedejavnost. Naša cona udobja je naša ujetost v rutino in dostikrat nam ta rutina pride zelo prav, saj se v njej počutimo popolnoma varne.  A večkrat nam ujetost v lastno rutino začne povzročati nezadovoljstvo. Po mojih izkušnjah rutina postane omejujoča. Vsi si zaželimo spremembe, vendar velikokrat nismo pripravljeni za njo skoraj nič narediti. Četudi bi vsi imeli boljše počutje, zdravje, novo sanjsko službo, bolj zeleno okolico, ljubeče odnose, osebno srečo ... Toliko želja pa tako malo smo pripravljeni storiti za njihovo uresničitev. Vse, kar moramo storiti, se je odločiti in stopiti ven iz varne in le na videz bolj udobne cone.

Vsaka sprememba nas krepi, vendar se je za njo potrebno močno potruditi. Ja, res nikoli ni lahko in  večina ljudi, zaradi strahu pred spremembami in neznanim, raje iz nje sploh nikoli ne stopi. Seveda je težko razdreti lastno cono udobja, a vsak od nas je nagrajen, ker občuti zmago nad demoni, ki nas obvladujejo in nam ne pustijo premika na drugo raven, ki je navadno boljša, če ne že rajska. Vsak, še tako mali premik razbija področja udobja v glavi in nas potiska bliže raju, k spremembam in napredku, pa naj gre to za učenje novega športa, spremembo delovnega mesta ali zgolj za naš novi bolj zdrav jutranji ritual. To seveda ne pomeni, da moramo celo svoje življenje postaviti na glavo (ali tudi), lahko pomeni zelo majhne korake k uresničitvi svojih ciljev, kot so na primer:

  • namesto 3x, se v naravi gibamo 4x na teden
  • zamenjamo jutranjo kavo za zeleni čaj
  • vsako jutro bolj zgodaj vstanemo, da se do službe sprehodimo in ne uporabimo avtomobila (in s tem naredimo dobro tudi našemu okolju)
  • zamenjamo običajen kraljevski zajtrk za lahek smoothie
  • pred spanjem beremo dobro knjigo, namesto da si ogledamo novice na TV
  • po zeleni Ljubljani se vozimo s kolesom in ne z motorjem, …

 

Nič nam ne pomaga vztrajati v coni udobja, saj to pravzaprav ni, če smo v njej nezadovoljni. Na dolgi rok to tako ali tako ne pripelje nikamor. Nezadovoljstvo plačujemo samo mi sami in naše telo. Zberimo pogum in vsak dan na nekem področju stopimo iz svoje cone udobja in s tem sebi omogočite osebno rast, ki naj poteka v našem lastnem ritmu. In, ko naredimo korak naprej, se obvezno pohvalimo in bodimo ponosni sami nase, saj smo med nekaj procenti ljudi, ki smo pripravljeni poskusiti in pripravljeni živeti svoje življenje. Postati krmar svojega življenja je najlepše, kar se nam lahko zgodi.

Sama se najraje iz cone udobja potiskam z različnimi športi in surfanje na valovih je zame eden takih.  Zelo težko naučljiv šport potrebuje veliko predanosti, tudi v pogojih, ki so velikokrat zelo neprijetni, od mrzlega morja, premočnih valov, velikih občutkov strahu, itd. Vsi malce ekstremni športi so več kot le samo šport, z njimi se naučimo biti v danem trenutku, ker zaradi intezivnosti to od nas zahtevajo. Lahko bi rekla, da med lovljenjem valov na nek način meditiram, saj sem popolnoma predana samo danemu trenutku in dihu. S surfanjem na valovih se potiskam ven iz cone udobja tako, da se učim živeti v dejanskosti s celim svojim žarom, kar pomeni, da um razbremenim problemov, preprosto preneham razmišljati o njih ter se popolnoma posvetim svojemu lovljenju valov. Ja, tako sem v raju in vsaka nova in sprva neudobna situacija v življenju nas lahko po nekaj truda tudi spravi tja! Dobro je izbrati premik, razbiti področje udobja v svoji glavi in svojemu egu šepniti naj nas v tem poskusi podpirati. Podajmo se v boj za boljšim in si ne pustimo, da nas cona udobja uspava in nam ne pusti zares živeti. Bodimo ponosni že na vsak uspeh, voljo in spremembo, ki jo srečujemo na poti, z zavedanjem da je to zgodba, ki se nikoli ne neha in to je čar tega magičnega življenja.

Podarimo si svojo pozornost in ljubezen ter bodimo pogumni, zadovoljni in hvaležni, ker si upamo živeti po svoje!

 

 

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.