EN SL

Zelena prestolnica tudi s čistejšo energijo

Intervju za STA z Doris Kukovičič.

Zelena prestolnica tudi s čistejšo energijo

Intervju za STA z Doris Kukovičič.

Mesec junij je v Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope 2016, posvečen energiji. Z izboljšavami na področju zagotavljanja energije je slovensko glavno mesto v zadnjih desetletjih močno izboljšalo kakovost zraka, investicij pa s tem še ni konec, je v pogovoru za STA dejala vodja projekta zelene prestolnice v Energetiki Ljubljana Doris Kukovičič.

Ljubljana se z nazivom zelene prestolnice letos ponaša tudi zato, ker je v zadnjih desetletjih izredno izboljšala kakovost zraka. "Pred mnogimi leti je Ljubljana veljala za eno najbolj onesnaženih mest na svetu z žveplovim dioksidom. Danes je stopnja žveplovega dioksida vsaj 30-krat manjša, kot je bila 30 let nazaj," je v pogovoru za STA poudarila Kukovičičeva.

Pomembno vlogo igrata predvsem dva energetska sistema - daljinsko ogrevanje in daljinska oskrba z zemeljskim plinom. Področje kakovosti zraka je tako sedaj v času zime v Ljubljani problematično zgolj zaradi individualnih kurišč, ki izkoriščajo lesno biomaso v zastarelih napravah. Danes ima Energetika Ljubljana več kot 100.000 uporabnikov; od tega več kot 57.000 na sistemu daljinske oskrbe s toploto in 63.000 na sistemu oskrbe s plinom. Vseh cevi - toplovodnih in plinovodnih - je 1600 kilometrov. "Če bi jih od Ljubljane postavili v ravno vrsto, bi prišli do Londona," je ponazorila Kukovičičeva.

 

Program v mesecu juniju smo na Točki.Zate. popestrili z lutkovno predstavo Dr. Eka.

Strateški cilj Energetike Ljubljana je, da bi se delež daljinsko oskrbovanih stanovanj s 74 odstotkov povzpel na 80 odstotkov do leta 2020."

Premog, biomasa in plin
Za povečevanje števila uporabnikov sogovornica napoveduje nadaljnje širjenje obeh mrež, največja investicija pa bo nova plinsko-parna enota.

"Trenutno uporabljamo premogovno tehnologijo in premog iz Indonezije. V zadnjih šestih letih pa smo uvedli uporabo lesne biomase in z začetnih 50.000 ton na leto prišli že na več kot 100.000 ton letno. Tako je 15 odstotkov vse naše energije proizvedene iz lesne biomase - letno porabimo toliko biomase, kot tehta 11 Eifflovih stolpov," je povedala Kukovičičeva. Ob tem je sogovornica spomnila, da je uporaba lesne biomase kot energenta z vidika učinka na kakovost zraka bolj kot v individualnih sistemih primernejša v večjih, daljinskih sistemih.

Pri lesni biomasi je sicer že dosežen tehnološki maksimum. "Zato je naš drug prioritetni cilj postopna zamenjava premoga s plinom. Projekt postavitve plinsko-parne enote naj bi se zaključil do leta 2020," je spomnila sogovornica. "Tako bomo imeli tri energente, s tem pa se bosta kakovost zraka in energetska učinkovitost še zvišali."

"Časi za tako velike energetske investicije niso najbolj rožnati, ampak gremo korak za korakom," je napredek v 117,5 milijonov evrov vrednem projektu opisala Kukovičičeva. V roku enega leta bodo tako pripravili mednarodni javni razpis za sklop dobave glavne tehnološke opreme plinskih turbin s kotli in spremljajoče pomožno opremo.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je pred kratkim dejal, da projekt plinsko-parne enote zanima tudi Ruse. V Energetiki Ljubljana teh navedb ne komentirajo, je pa Kukovičičeva zagotovila, da bodo na razpisu dobrodošle prijave "vseh, ki lahko zagotovijo ustrezno BAT tehnologijo z referencami". Nova plinsko-parna enota naj bi sicer nadomestila dva premogovniška bloka, ostal pa bi še tretji blok, v katerem poleg premoga uporabljajo les.

Da bi pospešili priključevanje na svojo mrežo, so v Energetiki Ljubljana letos začeli tudi z maloprodajo električne energije. "Cilj je celovita energetska oskrba," je pojasnila Kukovičičeva ter izpostavila ugodnejše cene pa tudi udobnejšo ponudbo, saj stranke med drugim dobijo en račun za vse storitve.

Nove polnilnice za avtomobile na zemeljski plin
Kot drugo pomembno področje je sogovornica izpostavila področje prometa. "Danes ima ljubljanska mestna uprava skupaj z javnimi podjetji 34 odstotkov okolju prijaznih vozil, od tega več kot polovico predstavljajo vozila na stisnjen zemeljski plin oziroma metan - največ jih ima LPP, in sicer 66 avtobusov na metan," je povedala.

Energetika Ljubljana si prizadeva za povečevanje uporabe okolju bolj prijaznih goriv. Tako med drugim pospešeno gradijo polnilnice za vozila na zemeljski plin - trenutno je ena v obratovanju pri Ljubljanskem potniškem prometu, konec meseca bodo odprli še eno na parkirišču sistema P+R na Dolgem mostu. Sledila bo polnilnica pri trgovskem centru na Rudniku, naslednje leto pa še ena na Letališki.

"Hkrati se pogovarjamo še za polnilnici v Celju in Novi Gorici, kar pomeni, da bomo praktično čez noč v Sloveniji dobili pet novih polnilnic, največ okrog Ljubljane," je poudarila sogovornica.
Sicer pa naj bi promet z avtomobili v Ljubljani glede na vizijo mesta v prihodnje predstavljal le še tretjino vsega prometa. Drugo tretjino naj bi namreč predstavljal javni promet, preostanek pa bi odpadel na kolesarje oziroma pešce. Pri tem je Kukovičičeva izpostavila sistem izposoje koles Bicikelj, ki je med meščani zelo dobro sprejet.

Tudi sicer zavest o pomenu energetske učinkovitosti med Ljubljančani močno narašča, opaža sogovornica. "Zagotovo je naziv zelene prestolnice k temu bistveno prispeval." V obdobju izdajanja energetskih izkaznic so tako prejemali veliko vprašanj o deležu zelene toplote, vse več meščanov se prek upravnikov zanima za energetsko sanacijo stavb. Povečana zelena zavest se kaže tudi v uporabi okolju prijaznejših načinov transporta.

Pri Energetiki Ljubljana lahko uporabniki, ki se odločijo za zamenjavo toplotnega sistema, tudi pridobijo nepovratne spodbude, na voljo jim je tudi brezplačno svetovanje. Svetovalnica je bila tudi del programa Zelene prestolnice Evrope 2016 v juniju, sicer pa so v tem mesecu izvedli več kot 50 dogodkov v treh sklopih - energetske učinkovitosti telesa, kakovosti zraka in dejavnosti za otroke.

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.