EN SL

Zeleno-modra infrastruktura: urbani gozdovi in voda

Zeleno-modra infrastruktura: urbani gozdovi in voda

Tokratni blog Meščanka je napisala dr. Urša Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije, s katerim skupaj organiziramo Forum za urbano gozdarstvo na Ljubljanskem gradu.

 

Uporaba naravne vegetacije, še posebno urbanih gozdov, pri načrtovanju mest lahko močno prispeva k njihovemu okoljsko ozaveščenemu razvoju in precej ublaži posledice urbanizacije."

Zeleno-modra infrastruktura predstavlja strategijo načrtovanja urbanih okolij, ki pri zagotavljanju učinkovitega upravljanja z vodo v mestih vključuje naravo – gre za prepletanje in povezovanje upravljanja z vodami in načrtovanja zelenih površin. V urbanih območjih po vsem svetu narašča delež neprepustnih površin, kot so parkirišča, strehe, dovozne poti in ceste. Posledica tega je, da padavine ne morejo pronicati v tla in zato odtekajo po površini. Ta površinski odtok je glavni razlog za poplave, slabo kakovost vode in splošno slabšanje stanja voda v mestih. V nasprotju z neprepustnimi površinami pa je zelena infrastruktura sposobna prestrezati, zadrževati in filtrirati padavine.

Zeleno infrastrukturo v mestih predstavljajo urbani gozdovi, parki, posamezna ulična drevesa in druge zelene površine. Drevesne krošnje prestrezajo padavine in uravnavajo količino padavin, ki dosežejo tla, s črpanjem vode preko korenin pa drevesa porabljajo vodo iz tal. Korenine stabilizirajo tla (prst) in skupaj z listnim opadom zmanjšujejo erozijo tal. Drevesne korenine, listni opad in rastline lahko iz vode odstranijo velik del onesnaževal, usedlin in hranil in tako zmanjšajo delež škodljivih snovi, ki bi dosegle podtalne ali površinske vode. Med rastlinami imajo prav drevesa izjemno sposobnost prestrezanja in filtriranja raznovrstnih zračnih onesnaževal, kot so ozon, žveplov dioksid, dušikovi oksidi in prašni delci.

Uporaba naravne vegetacije, še posebno urbanih gozdov, pri načrtovanju mest lahko močno prispeva k njihovemu okoljsko ozaveščenemu razvoju in precej ublaži posledice urbanizacije.

In kako lahko vzpostavimo in ohranimo učinkovito delovanje zeleno-modre infrastrukture v mestih?

  • karseda zmanjšajmo odstranjevanje dreves in drugih rastlin ter ohranimo obstoječa drevesa, da bi ohranili njihove koristi
  • zagotovimo drevesom največjo možno količino prostora za njihovo rast in rast ostalega rastlinja
  • izogibajmo se prekomernemu gnojenju in zalivanju dreves, trat in vrtov
  • vzdržujmo obsežen pas urbanih gozdov okoli mestnih vodotokov, jezer in mokrišč
  • na parkiriščih posadimo pasove dreves in rastlin, namenjene zbiranju in zadrževanju padavin ter sočasno »hlajenju« mesta v poletnem času
  • odvečno padavinsko vodo usmerimo na območja, namenjena filtriranju onesnaževal in zadrževanju vode

Zdrava mesta imajo zdrave urbane gozdove in zdravo vodo.

 

Foto: Stephane Mignon

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.