EN SL

KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB

Kljub temu, da je območje krajinskega parka obdano z urbaniziranimi površinami ,saj ga z vseh strani obdaja mesto, je pomembno zaradi svoje biodiverzitete.

Pljuča mesta

V krajinskem parku, ki se razprostira na 460 hektarjih, so ohranjeni številni ekosistemi z mnogimi zavarovanimi, redkimi in ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Kar 74 odstotkov površine krajinskega parka pokriva gozd. Naravne gozdne združbe prevladujejo na vzhodnih pobočjih pod Tivolskim vrhom, Drenikovim vrhom in Rožnikom.

Pestrost krajinskega parka

Travniki predstavljajo le majhen delež površine in sicer se raztezajo na zahodnem robu krajinskega parka. Popisanih je bilo več kot 400 vrst rastlin, med njimi kranjska sita (Eleocharis carniolica), navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), močvirska kačunka (Calla palustris), navadni pasji zob (Erythronium dens-canis). V krajinskem parku gnezdi  68 vrst ptic in sicer tudi vrste kot so zelena (Picus viridis) in črna žolna (Dryocopus martius), pivka (Picus canus), belovrati muhar (Ficedula albicollis), škrjančar (Falco subbuteo), skobec (Accipiter nisus) , mala uharica (Asio otus), mali detel (Dendrocopus minor) in zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus). Številna mokrišča predstavljajo življenjski prostor desetim vrstam dvoživk in močvirski sklednici (Emys orbicularis). Mreža gozdnih potokov je habitat navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium) in močvirskega krešiča (Carabus variolosus), na vlažnih travnikih ob Glinščici pa lahko opazujemo močvirskega (Lycaena dispar) in purpurnega cekinčka (Lycaena hippothoe) ter jagodnjakovega slezovčka (Pyrgus armoricanus).

Za Tivolskim gradom je klasično nahajališče evropske gomoljčice (Pseudostellaria europaea), ki je zavarovano kot naravni spomenik. Davnega leta 1762 jo je našel in kasneje opisal botanik Franc Ksaver Wulfen, ki je takrat poučeval na ljubljanskem liceju. Botanično sta izredno zanimiva tudi oba naravna rezervata Mali Rožnik in Mostec, kjer so ohranjena prehodna barja.

 

PARK TIVOLI

Tivoli je osrednji mestni park, ki ga je leta 1813 zasnoval francoski inženir J. Blanchard, svoj pečat pa mu je dobro stoletje kasneje dodal Jože Plečnik, ki je zasnoval tudi Jakopičevo sprehajališče. Površina parka meri skoraj 280.000 m2. Ureditev Jakopičevega sprehajališča s kostanjevimi drevoredi, posameznimi cvetličnimi parterji in zanimivimi drevesi dopolnjujejo številni kipi in več fontan. S športnim parkom (bazeni, igrišča za tenis, košarko in kotalkanje ter mini golf), s številnimi sprehajalnimi potmi, z otroškimi igrišči ter z dvorano za športne prireditve in koncerte je Tivoli stičišče za vse, ki so željni druženja v naravnem okolju.

EKSOTI V PARKU

Ob ribniku, ki so ga leta 1880 uredili ob zahodnem robu parka, je manjši botanični park z rastlinjakom. V rastlinjaku je na ogled stalna razstava tropskih in mesojedih rastlin.

Park Tivoli

MINI ANKETA

Kaj vam pomeni obisk Rožnika in Šišenskega hriba?

Stik z naravo.
59% (17 glasov)
Sprostitev.
34% (10 glasov)
Fizična aktivnost.
7% (2 glasova)
Druženje s prijatelji.
0% (0 glasov)
Skupno glasov: 29

SPREHOD SKOZI TIVOLI

Sprehajalne poti  v Tivoliju obdajajo številni stari drevoredi predvsem divjega kostanja, ki predstavljajo bivališče mnogim pticam in izjemno redki vrsti hrošča puščavnika (Osmoderma eremita), ki je v Evropi marsikje že izumrla vrsta.  Bujni nasadi cvetlic in lepota narave predstavljata prijeten kontrast le streljaj oddaljenemu mestnemu središču. Zelena oaza v srcu mesta, ki jo krasijo številni travniki in drevesa, obiskovalcem ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa.

 JAVNA URBANA OPREMA V PARKU TIVOLI (ŠTEVILO)
DREVESA1631
KLOPI117
KOŠI ZA SMETI72
KOŠI ZA SMETI - PASJI3
MIZE8

ALI VESTE?

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib letno obišče 1.750.000 ljudi (oceno izdelal ZRC SAZU, Geografski inštitut Anton Melik).  Evropsko gomoljčico za Tivolskim gradom je davnega leta 1762 našel in kasneje opisal botanik Franc Ksaver Wulfen, ki je takrat poučeval na ljubljanskem liceju, puščavnika pa je leta 1763 za znanost prvič opisal tirolski zdravnik in znameniti naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli. Z njim se je po vsej verjetnosti srečal prav v Ljubljani, ki jo je med službovanjem v Idriji večkrat obiskal.

 

Na voljo

38

igral v parku.

V parku kar

526

kostanjevih dreves.

Vsaj

293

klopi za sedenje.

Kar

159

košev v parku.

Že

35

razstav

smo si lahko od leta 2010 ogledali na Jakopičevem sprehajališču.

Več kot

14.652

metrov

meri dolžina sprehajalnih poti.

Do

10.625

kvadratnih metrov

meri površina treh igrišč.

#ZELENAPRESTOLNICA2016 #LJZATE 

Zaobljubljam se, da bom svoj vrtiček naredil/a na domačem balkonu.

Bodi zeleno aktiven

Želite biti obveščeni o aktualnem zelenem dogajanju v Ljubljani?
Prijavite se na e-novice, ki jih bomo pošiljali vsaj dvakrat mesečno.